Slo-Tech - Anna Abalkina s Freie Universität Berlin je v sodelovanju z uredništvom Springer Nature odkrila eno največjih organiziranih skupin, ki trži avtorstva na lažnih znanstvenih člankih. Skupina, ki so jo poimenovali Tanu.pro, je od leta 2017 do danes uspela objaviti vsaj 1500 člankov, na katerih je 4500 raziskovalcev s 460 ustanov v 46 državah. Problem je torej globalen, največ avtorjev pa je vendarle iz Rusije, Kazahstana in Ukrajine. To je največji tovrstni projekt v Evropi.

Skupino je leta 2022 odkrila Abalkina, ko je analizirala članke in odkrila, da imajo njihovi avtorji nenavadne domene. Med njimi je odkrila sledi do podjetja Scientific Publications, ki je bilo v Kijevu ustanovljeno leta 2016. Na prvi pogled se zdi, da gre za legitimno podjetje, ki pomaga znanstvenikom pri oddajanju člankov v objavo, a se je kmalu izkazalo, da ponujajo objavo in soavtorstva. Vsi ti članki so bili problematični, saj so vsebovali ponarejene podatke, plagiatorstvo, nerelevantne reference in druge...

Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - V svetu interneta lažne spletne strani, ki domujejo na podobnih (ali pa tudi ne) domenah kot legitimne strani, niso nič novega. Na podoben način prežijo na nevešče uporabnike spletnih bank, da na lažne, a na las podobne spletne strani vpišejo prijavne podatke. Še korak dlje pa so šli lažni založniki znanstvenih revij, ki posnemajo uveljavljene založnike, kakršna sta Springer Nature in Elsevier. Kloni revij so objavljeni na Retraction Watchu v kategoriji Hijacked Journal Checker in ni jih malo, saj so jih našteli že več kot tristo. Ciljajo zlasti na manj vešče raziskovalce iz dežel tretjega sveta, laično javnost in druge prevarante.

Prevaranti so storili korak naprej in skušajo klonirati celotne založnike, denimo Elsevier, Springer in American Medical Association. Tako se na primer pojavi založnik Springer Global Publication, ki seveda ni povezan z legitimnim Springer Nature, in postavi spletne strani, ki so videti povsem enako. Namesto domene springer.com uporabi springer.uk.com...

Slo-Tech - Uveljavljeni založnik znanstvene periodike Wiley je včeraj sporočil, da bodo ukinili 19 znanstvenih revij, ker so bile prepredene z lažnimi članki. V minulih dveh letih je sicer Wiley, ki ima 217-letno tradicijo, umaknil 11.300 člankov, ki so bili tako ali drugače neverodostojni. Umik članka sam po sebi ni nič tragičnega, saj se napake dogajajo, spoznanja pa pogosto revidirajo, a obseg kaže na sistemski problem. Število umikov se povečuje tudi pri drugih založnikih. IOP Publishing, ki se specializira zgolj na fiziko, je leta 2022 umaknil 900 lažnih člankov.

Eden izmed razlogov za epidemijo umikov so farme člankov (paper mills), ki raziskovalcem proti plačilu omogočijo soavtorstvo ničvrednih člankov, ki jih nato objavijo (pod)povprečnih revijah. Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev. Dodatna vzpodbuda je hibridni...

Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Slo-Tech - Medtem ko se koronavirus širi po svetu, znanost poizkuša pridobiti čim več informacij o tem virusu. Danes je znano več kot pred mesecem dni in bistveno več kot januarja. Ker znanstveniki lahko svetujejo le na podlagi informacij, ki jih imajo, so se tudi priporočila skozi ta čas spreminjala. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) trenutno svetuje, da smo oddaljeni vsaj en meter, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa poldrugi meter, kar velja v številnih državah. To je tudi razlog, da veljavni odlok o omejitvi gibanja dovoljuje tudi dostop do sprehajalnih površin, če vzdržujemo varno razdaljo do drugih skupin ljudi. Ta teden pa so za veliko razburjena poskrbele trditve raziskovalcev s KU Leuven in TU Eindhoven, da je pri hoji, teku in kolesarjenju razdalja lahko 1,5 metra premalo.

Strokovnjaki za aerodinamiko in modeliranje so namreč simulirali, kako daleč pri teh aktivnostih nosi kapljice sline, ko športniki kašljajo, kihajo ali zgolj izdihujejo. Uporabili so orodja, ki so...