Nature - V reviji Nature, kjer je od leta 2020 možno ob objavi članka javno priobčiti tudi pripombe recenzentov na prvotno verzijo in odziv avtorjev, bo odslej to obvezno. Vsi objavljeni članki bodo imeli dostopne tudi recenzetske komentarje, s čimer želijo javnosti omogočiti transparentnejši vpogled v nastajanje rokopisov.

Recenzentski pregled (peer review), ki ga brezplačno opravljajo drugi znanstveniki z istega raziskovalnega področja, je temelj moderne znanosti. Skrbi za kakovost objavljenih člankov, saj (vsaj v teoriji) odkrije pomanjkljivosti in šibkosti v rokopisih ter avtorjem predlaga potrebne izboljšave. Slabše članke pa recenzentski postopek zavrne, če tega ni bil storil že urednik. Recenzentski postopek lahko traja mesece in obsega več krogov pripomb in popravkov, ki segajo od slogovnih izboljšav do obsežnih dodatnih eksperimentov. Vse to je javnost in tudi drugim znanstvenikom skrito, saj je na koncu objavljena le končna verzija članka.

V Nature bo odslej moč videti tudi,...

Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Slo-Tech - Lanskega septembra je v Nature Astronomy izšel članek o odkritih visokih koncentracijah fosfina v Venerini atmosferi. Ker je pri pogojih, ki vladajo na planetu, fosfin nestabilen, bi moral nastajati sproti; bodisi anorgansko bodisi iz živih bitij. Originalni članek ni uspel najti nobenih poti, kako bi fosfin nastajal anorgansko. Tako pomembno odkritje seveda pomeni, da bo iste podatke najprej prežvečilo še veliko več raziskovalcev, ki bodo skušali ponoviti analizo, potem pa se bo seveda v nadaljnjem raziskovanju iskalo še nove podatke. In prve dodatne analize kažejo, da je koncentracija fosfina bržkone bistveno nižja od prvotno objavljene.

Na prvi pogled je znanost v članku trdna. Podatke so dobili iz dveh teleskopov, analizirali so jih ločeni z različnimi programi in strojno opremo. Fosfin so dokazali iz absorpcijskih pasov v spektru, kjer se lahko deloma prekriva z žveplovim dioksidom. A slednji ima še druge trakove, ki jih niso videli, zato so jih pripisali fosfinu. Opazovali...

Slo-Tech - Medtem ko se koronavirus širi po svetu, znanost poizkuša pridobiti čim več informacij o tem virusu. Danes je znano več kot pred mesecem dni in bistveno več kot januarja. Ker znanstveniki lahko svetujejo le na podlagi informacij, ki jih imajo, so se tudi priporočila skozi ta čas spreminjala. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) trenutno svetuje, da smo oddaljeni vsaj en meter, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa poldrugi meter, kar velja v številnih državah. To je tudi razlog, da veljavni odlok o omejitvi gibanja dovoljuje tudi dostop do sprehajalnih površin, če vzdržujemo varno razdaljo do drugih skupin ljudi. Ta teden pa so za veliko razburjena poskrbele trditve raziskovalcev s KU Leuven in TU Eindhoven, da je pri hoji, teku in kolesarjenju razdalja lahko 1,5 metra premalo.

Strokovnjaki za aerodinamiko in modeliranje so namreč simulirali, kako daleč pri teh aktivnostih nosi kapljice sline, ko športniki kašljajo, kihajo ali zgolj izdihujejo. Uporabili so orodja, ki so...

Slo-Tech - V znanstveni reviji Tumor Biology so umaknili (retract) 107 znanstvenih člankov, za katere se je izkazalo, da niso šli skozi pošteno recenzijo pred objavo. To še zdaleč ni prvi umik znanstvenih člankov, je pa eden večjih, še zlasti ker so vsi članki iz iste revije. To spet odpira debate o funkcioniranju znanosti.

O znanstvenem kolesju od rokopisa do članka smo že večkrat pisali, a vseeno povzemimo, kako objava članka poteka in kaj se je zgodilo v konkretnem primeru. Raziskovalska uspešnost se meri skoraj izključno s prestižnostjo člankov, ki jih uspejo o svojih rezultatih objaviti znanstveniki. Merilo za prestižnost člankov pa je, žal, faktor vpliva revije, v kateri članek...