Slo-Tech - Nekateri največji znanstveni dosežki niso bili nikoli nagrajeni z Nobelovo nagrado, na primer odkritje relativnostne teorije, še bolj zanesljivo pa moremo ugotoviti, da večinoma niso najbolj citirani. V znanstveni srenji je citiranost člankov postalo eno izmed glavnih meril uspešnosti, kar ni najprimernejši razvoj. Da bi to izpostavili, so v Nature pripravili seznam najbolj citiranih znanstvenih člankov tega tisočletja. Večina največjih odkritij je izostala.

Na seznamu 25 najbolj citiranih člankov ni odkritja Higgsovega bozona, cepiv mRNA, meritev gravitacijskih valov ali pa metode genskih škarij CRISPR. Večina člankov je s področja umetne inteligence. Daleč najbolj citirani članek je iz leta 2015 in opisuje globoko učenje za prepoznavanje slik. To je resda pomembno odkritje, saj je metoda ResNet vodila do nastanka današnje umetne inteligence, a morda ni najpomembnejše. Primerjava citiranosti je vedno nekoliko nepoštena, saj so imeli starejši članki več časa nabrati citati, hkrati...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših kazalnikov raziskovalne uspešnosti je citiranost člankov, s čimer se dokazuje odmevnost in relevantnost dela. To, sicer objektivno in pravičnejšo metriko od faktorja vpliva, ki pa je zelo odvisna od raziskovalnega področja, vodstva raziskovalnih inštitucij in financerji prepogosto kujejo v zvezde kot edino zveličavno. Čim večkrat se nek članek citira, tem bolj odmevno je delo njegovega avtorja in tem boljše je, pogosto slišimo. Tisočkrat citiran članek je zelo verjetno opis metode ali programske opreme. Stokrat citirani članek je verjetno pomembno...

Nature - V znanosti je lepo, če rešite velik problem ali odgovorite na pomembno vprašanje, recimo odkrijete teorijo relativnosti ali pojasnite obliko molekule DNK. Toda v današnjem času hiperprodukcije člankov in pomanjkanja raziskovalnih mest ter denarja za financiranje je še lepše, če napišete čim več člankov, ki naberejo čim več citatov.

Nihče sicer neposredno ne trdi, da je članek z več citati boljši od tistega z manj, a število citatov ostaja srž večine...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

Slashdot - Odraz kakovosti znanstvenraziskovalnega dela so članki, objavljeni v strokovnih revijah. Za ocenjevanje kakovosti pa ni pomembno le število objavljenih člankov, ampak tudi kakovost revij (faktor vpliva, ki meri povprečje, kolikokrat so članki v reviji citirani) in število citiranj člankov posamezne raziskovalne skupine, fakultete ali univerze. Lutz Bornmann iz Münchna in Loet Leydesdorff iz Amsterdama sta v svojem članku primerjala, katera mesta na svetu producirajo največ in najbolj kakovostne članke.

V ta namen sta iz Web of Science pridobila podatke o 10 odstotkih najbolj citiranih člankov s področja kemije, fizike in psihologije. Zbrane podatke sta obdelala z računalnikom, pri čemer...