Slo-Tech - Ameriška vlada je na predlog ministrstva za zdravstvo, ki ga vodi Robert F. Kennedy mlajši, odpovedala naročnine na številne znanstvene revije, ki jih izdaja Springer Nature. Ministrstvi za kmetijstvo (USDA) in za energijo (DOE) sta v celoti prekinili pogodbe, enako je storila tudi NASA.

Čeprav so pogosto pregrešno drage naročnine na znanstvene revije upravičeno tarča kritik in so nekatere države v preteklosti že odpovedovale konzorcijske pogodbe, so v ZDA motivi drugačni. Iz USDA so dejali, da so odpovedali vse pogodbe in naročnine, ker revija Springer Nature [v resnici je to založnik] ne predstavlja smotrne porabe davkoplačevalskega denarja. Precej bolj neposredni so bili v agenciji za financiranje znanosti HHS (Department of Health and Human Services), kjer so zapisali, da davkoplačevalskih sredstev ne bi smeli trošiti na neuporabljenih naročninah na slabo znanost (junk science). Uradnih potrditev preklicev pogodb še ni. Prav tako so nekatere druge agencije ostale naročniki,...

Slo-Tech - V Indiji, ki je tretja največja raziskovalna velesila, če štejemo po številu objavljenih znanstvenih člankov, bodo januarja vzpostavili shemo One Nation One Subscription, ki bo omogočila dostop do znanstvenih revij za vse raziskovalne ustanove v državi. V naslednjih treh letih bodo za dostop do zbirk 30 založnikov, med katerimi so tudi največji AAS, Elsevier, Springer Nature in Wiley, bodo odšteli 715 milijonov dolarjev. To je sicer več kot so vse državne raziskovalne ustanove plačevale doslej - okoli 200 milijonov dolarjev letno - a bodo nove zbirke precej večje. Več kot 18 milijonov raziskovalcev, študentov in profesorjev bo imelo dostop do 13.000 znanstvenih revij, kar pristojni označujejo kot uspeh.

Indijski dogovor je največji na svetu in prekaša na primer nemške ali britanske, ki se običajno nanašajo le na posameznega založnika in za manj ustanov. V Indiji pa je v dogovor vključenih 6300 inštitucij, ki so državno financirane. Od teh jih je doslej le 2300 naročalo znanstvene...

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Nature - Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki...

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...