»

Raziskave o samogradnih mikroračunalnikih

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o ljubiteljski elektroniki in samogradnih mikroračunalnikih. Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov. Pomembno je okrepil tudi splošno računalniško kulturo v družbi. Ljubiteljski uporabniki z osnovnimi veščinami za izdelavo elektronskih naprav so se mikroračunalništva lotili z značilnim navdušenjem in ponosom, ki je hitro postalo nalezljivo in se je še posebej razširilo med mladimi. Naprave so najbolj pogosto sestavljali iz samogradnih kompletov, številni pa so se samogradnje lotili tudi povsem samostojno. V samogradnji so se še posebej uveljavili enostavni mikroračunalniki na eni plošči. Sinclair ZX81 je en izmed zadnjih tovrstnih mikroračunalnikov in prvi bolj množično dostopen mikroračunalnik pri nas.

Po zgledu ZX81 so preprost samogradni mikroračunalnik na eni plošči izdelali tudi v Mikroračunalniškem...

6 komentarjev

Raziskave o poslovnih mikroračunalnikih

Mikroračunalnik Tandy TRS-80 model 4. Blake Peterson za Wikimedia. (CC BY 2.0)

vir: Wikipedia
Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o poslovnih 8-bitnikih z operacijskim sistemom CP/M. Zmogljivosti zgodnjih poslovnih mikroračunalnikov so bile majhne, primerljive zmogljivostim cenenih hišnih računalnikov. Šele nov tip magnetnih nosilcev z neposrednim ali poljubnim dostopom do podatkov je omogočil nastanek bolj uporabnih in dražjih poslovnih mikroračunalnikov. S pomočjo disketnih ali diskovnih pogonov so ti že lahko poganjali prave operacijske sisteme kot je CP/M. V desetih letih so proizvajalci izdelali na stotine različnih mikroračunalnikov prilagojenih prav njegovi uporabi, za številne druge pa so razvili strojne razširitve, ki so omogočile njegovo uporabo. Splošna razširjenost enotne programske in strojne podlage je prinesla izrazite prednosti. Do konca sedemedesetih so za CP/M izdelali že na tisoče uporabnih programov, ki so mikroračunalnikom šele na široko odprli pot na področje poslovne in pisarniške uporabe.

Pri nas so prve poslovne mikroračunalnike te vrste razvili...

2 komentarja

Raziskave o prvih vgradnih mikroračunalnikih

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o prvih mikroprocesorjih in mikrokrmilnikih. Mikroprocesorska tehnologija je v obliki vgradnih sistemov trajno in temeljito preobrazila številna področja, ne le računalništvo. Prvi mikroprocesorji so nastali na začetku sedemdesetih prav kot vgradne naprave namenjene naprednemu upravljanju delovanja bolj zahtevnih elektronskih naprav. Mikroprocesorje so na začetku sedemdesetih kot vgradne naprave najprej želeli uporabiti proizvajalci namiznih kalkulatorjev in računalniških terminalov. Ideja pa je obljubljala očitne koristi še za veliko število drugih naprav in strojev. V drugi polovici sedemdesetih so nastali še bolj primerni mikrokrmilniki. To so pravzaprav zaključeni mikroračunalniki na čipu in so idealni kot vgradne upravljalne naprave, ker omogočajo bolj primerno cenovno razmerje in lažjo vgradnjo. Danes vgradni sistemi predstavljajo daleč največje področje uporabe mikroprocesorjev in mikrokrmilnikov.

To pa je tudi eno izmed področij, ki so...

6 komentarjev

Raziskave o prvih množičnih mikroračunalnikih

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju poročamo o prvih mikroračunalnikih namenjenih množični zasebni in poslovni uporabi. Najverjetneje ste že slišali za mikroračunalnike kot so Commodore PET, Apple II ali pa Tandy TRS-80, ki so na trg prišli leta 1977. Pravih operacijskih sistemov ti sprva še niso poganjali. Proizvajalci so jih opremili le s tolmači za preproste različice programskega jezika BASIC. Označujemo jih kot mikroračunalnike druge generacije, po zaslugi njihovega presenetljivega prodora med zasebne uporabnike pa tudi kot prve hišne mikroračunalnike. Zasebni uporabi proizvajalci sprva sploh niso namenjali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so namreč videli v napravah za poslovno in pisarniško uporabo. Med tujimi napravami so se v Jugoslaviji na začetku osemdesetih najprej uveljavili mikroračunalniki Apple II. Več domačih različic so nekje od leta 1982 proizvajali tudi v hrvaškem podjetju Ivasim pod nazivom Ivel.

Prvi domač mikroračunalnik opremljen za poslovno uporabo je...

31 komentarjev

Raziskave o začetku mikroračunalniške avtomatizacije

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju z jesenjo spet pripravljamo zanimive vsebine o zgodovini domačega računalništva. Tokrat o čisto prvih mikroračunalnikih. Morda že veste, da so se ti pri nas pojavili sredi sedemdesetih. V uporabo so jih takrat prvi vpeljali strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan, aktivno pa so se v tem času z mikroprocesorsko tehnologijo ukvarjali tudi strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko. To so bili zelo preprosti računalniki s strojno in programsko opremo po meri. Uporabljali so prve 8-bitne mikroprocesorje in poganjali le preproste zagonske operacijske sisteme. Programirali so jih izključno v zbirniku. Uporabni so bili predvsem pri avtomatizaciji procesov v industriji in izvajanju eksperimentov v laboratorijih. Nastopali so na primer kot upravljalni deli različnih merilnih, nadzornih in regulacijskih naprav. Včasih jih označujejo tudi kot mikroračunalnike prve generacije.

Strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan so od leta 1976 naprej izdelovali lastne mikroračunalnike z...

1 komentar

Pol stoletja nesojenega junaka med operacijskimi sistemi CP/M

Slo-Tech - Mineva pol stoletja od izida operacijskega sistema, ki je glede na svojo zgodovinsko pomembnost najbolj prezrt v sedanjosti. Aprila je podjetje Intergalactic Digital Research, ki ga je vodil in ustanovil Gary Kildall, izdalo znameniti operacijski sistem CP/M za mikroprocesorje Intel 8080/85. CP/M je bil slabo desetletje industrijski standard, nato pa ga je po spletu okoliščin in zgodovine nadomestil Microsoftov DOS, ki se je več kot le zgledoval po njem.

Gary Kildall, ki se je rodil v Seattlu leta 1942, je bil v mladih letih navdušenec nad avtomobili in letali, a je na koncu vpisal študij računalništva na Univerzi v Washingtonu. Leta 1963 je bil eden izmed 20 srečnežev, ki so se smeli vpisati v prvi letnik magistrskega študija računalništva, kjer je tudi doktoriral. Kasneje je učil na podiplomski šoli ameriške mornarice, s čimer se je izognil vpoklicu v vietnamsko vojno. Tedaj je tudi slišal, da je Intel razvil mikroprocesor. Začel delati kot svetovalec za IBM, ko je razvil...

35 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 14c.del - knjižnično informacijski sistem

Računalnik Delta 4850 s procesno enoto DEC VAX-11/751. Razstavljen v Računalniškem muzeju.

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

O enotnem računalniško podprtem informacijskem sistemu za celotno mrežo knjižnic v Sloveniji so domači strokovnjaki začeli razpravljati že sredi sedemdesetih. Do začetka osemdesetih so v težkih finančnih pogojih samo posamezne knjižnice začele oblikovati računalniško podprte centralne kataloge publikacij in bibliografskih podatkov. Na druga področja knjižnične dejavnosti se računalništvo v tem času še ni razširilo. Vse do sredine osemdesetih knjižnice praktično niso imele lastne opreme. V knjižnicah so imeli skupno le šest terminalov. Z njihovo pomočjo so v Republiškem računskem centru(RRC) lahko ustvarili prve skupne banke podatkov. Leta 1981 so začeli uporabljati še Računalniški center univerze v Ljubljani(RCU) kjer so za ta namen oblikovali lasten programski paket IBIS za delo z bankami podakov na računalnikih DEC System 10 in System 20. Da bi lahko začeli oblikovati enoten knjižnično informacijski sistem(KIS) pa je bilo potrebno najprej opremiti vsaj glavne knjižnice z lastnimi...

7 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 12c.del - porazdeljena obdelava podatkov

Oprema sodobne norveške elektronske centrale iz konca sedemdesetih. Oslo museum. (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

V sedemdesetih so se z napredkom mikroelektronike v telekomunikacijah lahko uveljavili digitalni sistemi, v računalništvu pa revolucionarni mikroračunalniški sistemi. Bolj ekonomičen in smiseln je tako postal nov koncept porazdeljene obdelave podatkov na mestu njihovega izvora. Računalništvo je vse manj slonelo na velikih računalnikih. Pripravo, urejanje in pogosto tudi obdelavo podatkov so ob zadostnih procesnih in pomnilniških zmogljivostih začeli prevzemati mikroračunalniki. Z združljivo komunikacijsko opremo je teoretično postala možna tudi neposredna komunikacijo med posameznimi napravami. Vse te nove možnosti, ki sta jih obljubljala mikroelektronika in mikroračunalništvo so vplivale na razvoj novih mrežnih konceptov. Postalo je jasno, da investiranje v toge centralizirane računalniške mreže ne bo več smiselno. Razvoj v smeri porazdeljene obdelave podatkov je računalniško in komunikacijsko industrijo spodbudil k iskanju primernih komunikacijskih protokolov in tehnologij....

14 komentarjev