Slo-Tech - Meta je sporočila, da v Evropski uniji ne bo ponudila novega večmodalnega modela umetne inteligence Llama, ki je sicer na voljo pod odprto licenco. V prihodnjih mesecih bodo model splavili v preostanku sveta, medtem ko ga v EU zaradi "nepredvidljive narave evropskega regulatornega okolja" ne bodo. To pomeni, da ga niti evropska podjetja ne bodo mogla uporabljati.

EU je minuli teden sporočila, da je skrajni rok za zagotovitev skladnosti z zakonodajo o umetni inteligenci (AI Act) 2. avgusta 2026. Zakonodaja velja že od marca, objavljena je tudi v uradnem listu, sedaj pa teče prehodno obdobje. Ena izmed pomembnih določb se nanaša tudi na prepoved uporabe, ki bi lahko kršila pravice državljanov, kamor sodijo tudi biometrija, zbiranje in obdelava osebnih podatkov ter osebnih okoliščin.

Zanimivo je, da je tudi Apple nedavno sporočil, da bo svojo Apple Intelligence za zdaj v EU preložil, saj imajo pomisleke zaradi akta o digitalnih trgih (DMA). EU se še ni odzvala.

Slo-Tech - Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo izrazita tržna premoč Nvidia, ki jo je zacementirala umetna inteligenca, pritegnila pozornost regulatorjev. Sodeč po lanskem finančnem poročilu, ki ga je Nvidia predložila SEC-u, se Evropska unija, Francija in Kitajska že podrobneje zanimajo za poslovanje podjetja. Reuters sedaj poroča, da po neuradnih podatkih Francija že preiskuje ravnanje podjetja.

Evropska komisija za zdaj ne bo nadaljevala svoje predhodne preiskave, temveč bodo počakali na epilog postopka v Franciji. Slednjega niti francoski regulator niti Nvidia javno ne želita komentirati. Francoski regulator pa je v poročilu minuli teden zapisal, da na trgu polprevodniških čipov za umetno inteligenco obstaja nevarnost zlorabe prevladujočega tržnega položaja. Izrazili so zaskrbljenost nad dejstvom, da je sistem Nvidia CUDA edini, ki je v praksi uporaben za grafične čipe, ki poganjajo umetno inteligenco. Zlasti problematična pa je morebitna vertikalna integracija, ki se izrisuje z...

Slo-Tech - Evropski parlament je danes s prepričljivo večino poslancev potrdil uredbo o umetni inteligenci (AI Act), ki je nastajala od leta 2020 in je bila v končni obliki predstavljena decembra lani. Gre za prvo obsežno regulativo umetne inteligence na svetu, ki bo po besedah poročevalca z odbora za notranji trg zmanjšala tveganja, ustvarila nove priložnosti, zmanjšala diskriminacijo in poskrbela za transparentnost. Nekatere nedopustne prakse uporabne umetne inteligence bodo v EU odslej prepovedane.

Za uredbo je glasovalo 523 poslancev, proti jih je bilo 46, 49 pa se jih je vzdržalo. Vsi slovenski poslanci so uredbo podprli. Uredba, ki je začela nastajati še pred razmahom generativne umetne inteligence, umetno inteligenco razvršča v skupine glede na tveganje: neznatno, omejeno, visoko, nesprejemljivo. Uporaba v primerih, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje, ne bo dovoljena. Sem sodi na primer biometrično prepoznavanje ljudi, dasiravno je to v zelo omejenih primerih za organe pregona...

Evropski svet - Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih...

Slo-Tech - Evropska komisija je na generalni direktorat za konkurenco na mesto glavne ekonomistke imenovala Fiono Scott Morton. Ameriška profesorica ekonomije je v preteklosti delala kot svetovalka tehnoloških gigantov Apple, Amazon in Microsoft, sedaj pa bo zasedla vodilno delovno mesto v regulatornem organu, ki presoja namere o prevzemih in združitvah teh istih tehnoloških gigantov. Mnogo evropskih poslancev in tudi uradni Pariz so predsednico Komisije zato pozvali k ponovnemu premisleku, ali je takšno imenovanje primerno. Komisija ostaja neomajna in poudarja njeno akademsko kariero, izkušnje in preteklo delo.

Težava ni, da je Fiona Scott Morison ameriška državljanka, saj za Evropsko komisijo dela približno 1900 ljudi iz tretjih držav - resda večinoma ne v Bruslju. Pomisleki se usmerjeni v morebitni konflikt interesov, ki bi ga lahko predstavljalo preteklo delo kandidatke in njeni odnosi s tehnološkimi velikani. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot zato Komisijo poziva, naj...

Evropski parlament - Na današnjem plenarnem zasedanju je Evropski parlament potrdil osnutek zakona o umetni inteligenci (AI Act), za katerega je glasovalo 499 poslancev, proti pa jih je bilo 28. Ko bo začel veljati, bo predstavljal najstrožjo regulacijo umetne inteligence na svetu, s čimer želijo obvladati tveganja, ki jih njena uporaba prinaša.

Zakon, ki so ga začeli pripravljati še pred razmahom današnjih popularnih modelov (ChatGPT, Midjourney), bo močno reguliral rabo umetne inteligence. Glede na tveganje jo razvršča v kategorije z neznatnim, omejenim, visokim in nesprejemljivim tveganjem. Za prvo skupino omejitev ni, za drugo so manjše, za tretjo pa zelo stroge. Umetna inteligenca z nesprejemljivim tveganjem, kamor denimo sodi avtomatično prepoznavanje ljudi, se ne bo smela uporabljati. Zakonodaja obravnava tudi uporabo avtorsko zaščitenih vsebin za trening modelov, ki je sicer dovoljena, a bo treba jasno navesti, kaj se je uporabilo. Strožja različica, ki je prepovedovala uporabo avtorsko...

Reuters - Evropski poslanci so se na zasedanju v četrtek dogovorili o kompromisnem predlogu novega zakona o umetni inteligenci (AI Act), ki ga pripravlja Evropska komisija. O besedilu osnutka so se dogovorili poročevalci, naslednji korak pa bo glasovanje na pristojnem odboru 11. maja. Če bo predlog dobil podporo, bi ga lahko parlament na plenarni seji potrdil že junija, nato pa bo sledilo še dogovarjanje s Svetom, torej predstavniki držav članic.

V Evropski komisiji si za oblikovanje in sprejem zakona o umetni inteligenci prizadevajo že od leta 2020. Aprila 2021 so predstavili prvi osnutek, do danes pa je doživel še nekaj predelav. Gre za prvo in najbolj obsežno regulacijo umetne inteligence na svetu, ki bo uvedla številne varovalke in transparentnost pri razvoju in uporabi. Od začetka postopka do danes so vzniknili še veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, in generativna umetna inteligenca na drugih področjih, denimo Midjourney za ustvarjanje slik. Najnovejši popravki osnutka...

Slo-Tech - Evropska unija in ZDA sta v petek najavili dogovor o sodelovanju pri razvoju umetne inteligence. Sodelovali bosta na področjih izrednih vremenskih dogodkov in podnebnih napovedi, upravljanja odziva na izredne dogodke, izboljšanja zdravstva, optimizacije električnega omrežja ter kmetijstva. To bo prvi večji dogovor med ZDA in Evropo o področju umetne inteligence, ki jo želi Evropska unija resneje regulirati.

Evropski svet je že decembra lani sprejel tudi osnutek uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, s katero želijo urediti, regulirati in na nekaterih področjih tudi omejiti umetno inteligenco. Evropski parlament bo o uredbi glasoval marca letos, veljati pa bo verjetno začela prihodnje leto, čemur bo sledilo 18-mesečno prehodno obdobje. Pripravlja se tudi direktiva o odgovornosti, ki bo opredeljevala odgovornost in zavarovanja za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe umetne inteligence.

Dogovor z ZDA o skupnem razvoju bo predvsem olajšal sodelovanje...

Slo-Tech - Facebookov CEO Mark Zuckerberg je trenutno na mini turneji po Evropi. Že v soboto je na münchenski varnostni konferenci opozoril na nujo po zakonski regulaciji škodljivih vsebin na spletu, saj po njegovem mnenju presoje o tem, kaj šteje za svobodo govora, ni mogoče prepustiti podjetjem, kot je njegovo. Vlade je pozval, naj pri sprejemanju zakonodaj o družbenih medijih sledijo modelu, ki ga sam že nekaj časa propagira in po katerem bi nanje gledali kot na nekakšen hibrid med medijem in telekomunikacijskim podjetjem.

Danes je prispel v Bruselj, kjer se je sestal s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, podpredsednico komisije Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg in storitve Thierryjem Bretonom. Evropska komisija bo namreč v sredo predstavila smernice za zakonodajo, ki bi uokvirila uporabo umetne inteligence, zlasti na občutljivih področjih, kot sta zdravstvo in transport, pravičneje obdavčila velika spletna podjetja ter vzpostavila nekoliko bolj zavezujoča pravila za...