Slo-Tech - Evropska komisija bo še pred junijskimi volitvami, najverjetneje prihodnji mesec, začela uradno preiskavo storitev Facebook in Instagram, ker njun lastnik Meta domnevno ne stori dovolj za zajezitev razširjanja dezinformacij iz tujih držav in od drugih akterjev. Regulatorji menijo, da Meta ne izvaja ukrepov, ki ji zapovedujeta DSA za omejevanje širjenja dezinformacij, kamor sodi moderacija vsebin. Evropska komisija informacij še ni uradno potrdila. V končni izjavi ni pričakovati, da bi poimensko izpostavili kakšno državo, čeprav je trn v peti rusko vmešavanje v kampanje za evropske volitve, poroča Financial Times.

Iz Mete so sporočili, da imajo uveljavljen postopek za prepoznavanje in upravljanje tveganj na platformah. Pričakujejo, da bodo še naprej sodelovali z vsemi deležniki, med katere sodi tudi Evropska komisija. Meta je že septembra Komisiji poslal poročilo o upravljanju tveganj dezinformacij, kot to zahteva DSA. Tudi EU je ocenila, kako se platforme borijo proti...

Slo-Tech - Za izvajanje akta o digitalni storitvah (DSA), ki v EU že velja za vse spletne platforme, je v Sloveniji pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Kot organ za izvajanje bo njena odgovornost tudi nadzor nad slovenskimi ponudniki posredniških storitev, kamor sodijo ponudniki internetnega dostopa, registri oziroma registrarji spletnih domen, storitve v oblakih ter spletne platforme (družbena omrežja in spletne tržnice). Agencija bo v skladu z DSA podeljevala status zaupanja vrednih prijaviteljev organizacijam, ki bodo s tem postale kvalificirani prijavitelji nezakonitih vsebin na spletu. To delovanje je lahko tudi subvencionirano.

Agencija bo imela tudi pristojnost ukrepati, če bo zaznala kršitve in jih med nadzorom dokazala. Pritožbe zoper tuje ponudnike pa bo posredovala koordinatorju države, kjer ima ponudnik sedež oziroma je registriran. Poleg nadzorne funkcije bo AKOS tudi ozaveščala javnost o pravicah in dolžnostih ter koordinirala aktivnosti na državni...

Evropska komisija - Evropski akt o digitalnih storitvah (DSA) je včeraj začel veljati za vse spletne platforme v EU, ne le za velikane. Primera sta eBay in Onlyfans, ki doslej nista bila zavezanca po DSA, sedaj pa sta postala. DSA pokriva spletne platforme, tržnice in druge posrednike, ki končnim uporabnikom omogočajo dostop do vsebin, storitev ali izdelkov. Izjeme so le male platforme, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in manj kot 10 milijonov evrov letnih prihodkov.

Po DSA morajo spletišča uvesti vrsto ukrepov. Sem sodijo sistemi, da lahko uporabniki prijavijo prikaz nezakonitih vsebin, izdelkov in storitev. Potrebna je posebna zaščita mladoletnih. Pri oglaševanju se zahteva več preglednosti, prepovedano pa je oglaševanje na podlagi varovanih osebnih podatkov, denimo verskega prepričanja. Uporabniki, katerih vsebine bodo prizadete zaradi moderacije, bodo morali dobiti pojasnilo in možnost pritožbe. Vsaj enkrat letno bodo izdajali tudi poročila o spoštovanju DSA in moderiranju vsebin. Medtem ko bo

Slo-Tech - Evropska komisija je razširila seznam velikih spletišč (VLOP), za katere po Aktu o digitalnih storitvah (DSA) veljajo posebna, strožja pravila. Prvotnim 19 spletiščem so dodali še Pornhub, Stripchat in XVideos. Komisija je s pregledom ugotovila, da imajo omenjene strani več kot 45 milijonov mesečnih obiskovalcev iz EU, s čimer izpolnjujejo ključni pogoj za uvrstitev med VLOP.

Za velike spletne platforme bo DSA začel veljati 17. februarja prihodnje leto, ko bodo morale poskrbeti za kup varovalk. Med drugim bodo morale vzpostaviti mehanizme za prijavo nezakonitih vsebin, jasno označevati oglase, ponuditi razumljiv povzetek pogojev uporabe v vseh uradnih jezikih Evropske unije, zaščiti mladoletne, varovati pravico do zasebnost itd. Poleg teh osnovnih ukrepov bodo morali VLOP poskrbeti za večjo transparentnost, nuditi javno dostopne podatke raziskovalcem, objaviti repozitorije vseh oglasov, ki jih prikazujejo, oceniti morebitne škodljive vplive ter uvesti moderacijo.

Vse to bo...

Slo-Tech - Evropska komisija je začela uradno preiskavo podjetja X, ki upravlja istoimensko platformo, nekdaj znano pod imenom Twitter. Po predhodni preiskavi, poročilu o transparentnosti podjetja X in uradnih odgovorih iz X-a so v Komisiji prepoznali utemeljeni sum, da X krši akt o digitalnih storitvah (DSA). Gre za ureditev na področjih upravljanja tveganj, moderiranja vsebine, temnih vzorcev, transparentnosti pri oglaševanju in dostopnosti podatkov za raziskovalce, kjer naj bi X kršil DSA.

Preiskava se bo osredotočila na štiri sklope. X-u očitajo, da ne stori dovolj za preprečevanje širjenja nezakonitih vsebin, da ukrepi za boj proti dezinformacijam niso učinkoviti, da ukrepi za povečanje transparentnosti niso zadostni in da uporablja zavajajoči dizajn pri iskanju soglasij (temni vzorci). Gre za domnevne kršitve več členov DSA, kar bo Komisija sedaj ugotavljala v uradni preiskavi. To je prva priskava velikega spletišča zaradi suma kršitev DSA.

X je po DSA uvrščen med zelo velike spletne...

Slo-Tech - Meta se je v sredo kot prvo podjetje uradno pritožila zaradi uvrstitve na seznam vratarjev interneta, ki ga Evropska komisija oblikuje v skladu z novo uredbo o digitalnih trgih (DMA). Septembra je Komisija objavila seznam 22 spletišč oziroma storitev šestih največjih tehnoloških gigantov, ki po tolmačenju zakona predstavljajo vratarje zaradi svojega nesorazmernega vpliva. Zanje veljajo strožja pravila.

Na seznamu so tudi Metine storitve Facebook, Instagram, Marketplace in WhatApp. Uradna pritožba se nanaša na Messenger (del Facebooka) in Marketplace, za katera Meta meni, da uvrstitev na seznam ni utemeljena. Dodajajo, da bodo še naprej upoštevali DMA - kaj drugega jim seveda tudi ne preostane, saj gre za uredbo. O uvrstitvi Facebooka kot družbenega omrežja, Instagrama in WhatsAppa pomislekov nimajo.

Microsoft in Google se nista pritožila, se je pa TikTok. Kmalu za Meto je namreč tudi TikTok oddal pritožbo, v kateri trdijo, da TikTok v Evropi posluje le pet let in da v resnici...

Slo-Tech - Po novem evropski uredbi o digitalnih storitvah (DSA) morajo velika spletišča dvakrat letno izdati poročila o moderiranju vsebin v EU. Prvo obdobje se je izteklo, zato je pred nami prvi sveženj poročil. Iz njih lahko razberemo precejšnje razlike med podjetji.

X (Twitter) v svojem poročilu izčrpno prikazuje, kaj so razlogi za ukinjanje računov, od kod izvirajo in kako deluje ekipa moderatorjev. Za angleški jezik imajo zaposlenih 2294 ljudi, za francoščino 52, nemščino 81, portugalščino 41, španščino 20 in arabščino 12. Za slovenščino podatka sploh ni, za vse ostale jezik pa manj kot deset. Večina ljudi ima manj kot tri leta izkušenj na tem položaju.

TikTok v svojem poročilu sicer nima razčlembe po državah, ima pa bistveno več moderatorjev kakor X. V EU ima sicer 136 milijonov uporabnikov. Snapchat jih ima 102 milijona, od tega 444.000 v Sloveniji. To so mesečno aktivni uporabniki (AMAR) oziroma ljudi, ki vsaj enkrat mesečno odprejo aplikacijo. Njegova skupina za moderacijo je...

Slo-Tech - Danes se je začel uporabljati evropski akt o digitalnih storitvah (DSA), ki med drugim postavlja strožje pogoje obratovanja za 19 velikih spletišč. Formalno so razdeljeni v zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo velike spletne iskalnike (VLOSE). Na tem seznamu je več spletišč podjetja Alphabet (Google) in tudi dve Metini (Facebook in Instagram).

DSA platformam nalaga obveze glede varovanja uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi tveganimi vsebinami. Za velika spletišča pa so pogoji še strožji, denimo uporabniki imajo možnost enostavne odjave od ciljanega oglaševanja, mladoletnim pa ga sploh ne bodo smeli več nuditi. Danes je bil tudi rok za oddajo ocene tveganja, ki jo bodo morala spletišča pripravljati in oddajati periodično. Platforme bodo morale poskrbeti tudi za moderiranje in omogočiti prijavo vsebin. Spletna mesta so se že pripravila na novosti. Facebook tako že nekaj tednov sprašuje uporabnike, ali želijo ciljano oglaševanje ali ne. Tudi...

Slo-Tech - TikTok je potrdil, da bodo lahko njegovi evropski uporabniki izklopili zloglasni algoritem, ki prikazuje posnetke glede na predhodno zgodovino brskanja uporabnika. Poteza je neposredna posledica akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ga je sprejela Evropska unija ter daje uporabnikom veliko pravic na področju upravljanja osebnih podatkov in varovanja zasebnosti. Podobno je za oglase na omrežju Facebook obljubila tudi Meta.

DSA od velikih spletišč zahteva, da imajo uporabniki možnost izpisa (opt out) iz prejemanja personaliziranih vsebin. To so vsebine, ki jih algoritmi podjetij prikazujejo glede na informacije o preteklih interakcijah uporabnikov in njihovih osebnih podatkih. Poenostavljeno: kdor si je ogledal veliko videoposnetkov mačk, mu jih TikTokov algoritem kaže še več. TikTok sporoča, da bodo zahteve spoštovali tako, da bodo uporabniki lahko izbrali nepersonalizirani pogled. V njem bodo vsebine ustvarjalcev, ki jim sledimo (Following), oziroma prijateljev (Friends) prikazane...

Slo-Tech - Amazon meni, da niso zelo velika spletna platforma (VLOP), kot jo definira akt o digitalnih storitvah (DSA) Evropske unije. Aprila letos je Evropska komisija izdala seznam 19 spletišč, ki se po DSA štejejo kot zelo velike spletne platforme ali iskalniki, med katerimi je tudi Amazon. Zanje veljajo posebna pravila in omejitve, s čimer se ščitijo evropski potrošniki in konkurenca. A Amazon se s tako uvrstitvijo ne strinja.

Zapisali so, da se strinjajo z namenom DSA in da se zavzemajo za zaščito potrošnikov pred nezakonitimi izdelki in vsebinami, a da niso zelo velika spletna platforma. Amazon trdi, da je smisel DSA odpravljanje sistemskih tveganj, ki nastanejo na platformah, ki večino svojih prihodkov ustvarijo z oglaševanjem in katerih glavna poslovna dejavnost je distribucija vsebin. Amazon pa je trgovec, vztrajajo, ki večino prihodkov ustvari iz prodaje izdelkov. Dodajo, da niso niti največji trgovec v EU, zato je njihova vključitev na seznam diskriminatorna in nepravična.

Zato...

Evropska komisija - Lani sprejeta uredba o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah oziroma DSA) prinaša vrsto varovalk in zaščit za uporabnike spletnih storitev, ki so še posebej stroge za velike platforme in ponudnike. Čeprav smo lahko slutili, kdo bo to, je Evropska komisija sedaj izdala seznam 19 spletišč, ki so zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo veliki spletni iskalniki (VLOSE). Povejmo, da gre za spletišča, ki imajo lahko tudi istega lastnika. Tak primer je Google, ki ima na seznamu kar pet spletnih mest, in Meta, ki ima dve.

Med iskalniki sta po pričakovanjih na seznamu Google in Bing. Spletne platforme pa so Alibaba AliExpress, Amazon Store, Apple AppStore, Booking.com, Facebook, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, Twitter, Wikipedia, YouTube in Zalando. Na seznam so se uvrstile, če imajo več kot 45 milijonov obiskovalcev mesečno. Sedaj bodo zanje veljali strožji pogoji, izpolnjevati pa jih bodo morala...

Slo-Tech - Evropski parlament in Svet sta konec minulega tedna končala pogajanja o končni obliki besedila prihajajočega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ga je parlament dorekel že januarja. Evropska komisija, ki je osnutek DSA in sestrskega akta DMA (akt o digitalnih trgih) predstavila decembra 2020, je izrazila zadovoljstvo. DSA postavlja nove standarde glede urejanja odgovornosti digitalnih platform pri nezakonitih in škodljivih vsebinah ter zaščite pravic uporabnikov. Usklajeni osnutek morata sprejeti še Svet, ki bo to storil na nivoju odbora stalnih predstavnikov (COREPER), in Parlament na plenarni seji.

Uredba DSA bo po sprejetju avtomatično veljavna v vseh državah članicah. Urejala bo vse spletne posrednike, ki nudijo storitve v EU, a bodo pravila za največje strožja kot za manjše. Za zelo velike spletne platforme štejejo ponudniki, ki imajo več kot 45 milijonov aktivnih uporabnikov v EU na mesec. Sem sodijo tudi iskalniki. Manjši ponudniki bodo izvzeti iz nekaterih obveznosti, da...

Slo-Tech - Minuli teden sta Evropski parlament in Evropski svet sporočila, da sta se njuni pogajalski skupini sporazumeli o besedilu zakona o digitalnih trgih (DMA), s katerim bodo med drugim definirali, kateri giganti veljajo za vratarje (gatekeepers) in katere prakse bodo zanje nezakonite. Komisija bo imela možnost sankcionirati kršitve.

Zakonski predlog opredeljuje podjetja, ki nudijo ključne storitve in platforme, za katere obstaja največja nevarnost, da bodo z nezakonitimi poslovnimi praksami izkrivljali konkurenco in škodovali potrošnikom. To so tudi ponudniki družbenih omrežij, iskalnikov in brskalnikov. Podjetja, ki imajo tržno kapitalizacijo vsaj 75 milijard dolarjev ali letnih prihodkov vsaj 7,5 milijarde evrov, vsaj 45 milijonov uporabnikov mesečno in vsaj 10.000 poslovnih uporabnikov, bodo štela za vratarje. Taki primeri so na primer Google (iskalnik, brskalnik, oglaševanje), ponudniki platform za komuniciranje (WhatsApp, iMessage, Facebook Messenger itd.) in družbena omrežja....