Slo-Tech - Pretočne storitve (streaming) omogočajo dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli, a v resnici nam je Amazon že pred poldrugim desetletjem jasno pokazal, kam lahko to vodi. Leta 2009 so kupcem knjig oddaljeno pobrisali te izvode, ker je imel Amazon težave z zagotavljanjem avtorskih pravic. Na koncu so jih sicer vrnili in se opravičili, a grenak priokus je ostal. Štirinajst let pozneje osnovni problem ostaja v več novih variacijah. Ena je zastarevanje ali onemogočanje fizičnih naprav na ukaz. Drugo pa so - televizijske vsebine.

Pri tem sploh ne gre za kakšno nezakonito početje, temveč za preprosto dejstvo, da nadzor iz rok kupcev ali strank polzi proti ponudnikom. Disney je ta teden iz svoje pretočne storitve umaknil film Crater, piše The Gamer. To ne bi bilo nič omembe vrednega, če ne bi bil simptom novih omejitev. Film je izšel 12. maja letos, slaba dva meseca pozneje pa je nedostopen. Ker nikoli ni izšel na nobenem fizičnem nosilcu, v kinematografih ali sploh kjerkoli drugje kot na...

The Wall Street Journal - Amazon namerava slediti Netflixu in uvesti cenejšo verzijo svoje pretočne storitve Prime Video, piše The Wall Street Journal. Za zdaj ni še nič gotovega, saj so pogovori v začetni fazi, a naj bi bil Amazonov interes velik. Razlogov ima veliko.

Čeprav so v podjetju težki časi, zaradi česar so nedavno odpustili več deset tisoč ljudi, ostaja oglaševanje pomembna svetla točka. Če želi Amazon več prihodkov, mora prodati več oglasov, po možnosti pa pridobiti še kakšnega naročnika, zlasti iz demografske skupine, ki se tega trenutno ne privošči. Navsezadnje je Amazon v prvem letošnjem kvartalu samo z oglasi zaslužil 9,5 milijarde dolarjev, kar je petino več kot v enakem obdobju lani. S tem je tretji največji igralec na trgu, takoj za Googlom in Meto (Facebook). In to kljub temu, da ima še ogromen trg, kamor ni posegal - v izvirne serije in filme.

Oglaševalci so po neuradnih podatkih prav tako naklonjeni uvedbi cenejše, z oglasi podprte verzije pretočnih storitev. Na platformi Prime Video...

Slo-Tech - Če so ZDA zgodnji znanilec trendov, se tudi televizija seli na splet k ponudnikom pretočnih vsebin. Minuli mesec so uporabniki prvikrat več gledali ponudnike pretočnih storitev (34,8 %) kakor kabelsko televizijo (34,4 %). Hkrati se povečuje tudi absolutna količina časa, ki ga preživijo pred televizijskimi sprejemniki. Julija so gledali 190 milijard minut pretočnih storitev, kar je približno 20 minut na osebo na dan. To je več kot aprila 2020, ko je bil zaradi vsesplošnih karanten in zaprtij dosežen dosedanji rekord. Ljudje torej čedalje več gledajo televizijo - v enem izmed formatov.

Po drugi strani pa se Netflix sooča s padcem števila naročnikov. To se jim je letos zgodilo že dve četrtletji zapovrstjo, kar negativno vpliva na prihodke in dobiček. Netflix kot enega glavnih problemov vidi deljenje gesel, kar bodo sedaj prepovedali oziroma dodatno zaračunali. Obeta pa se tudi z oglasi podprta verzija, ki naj bi bila brezplačna. Ta bo zaživela prihodnje leto in bo omejena, saj na...

Slo-Tech - V minulem letu so naročnine na pretočne storitve prvikrat v zgodovini presegle milijardo uporabnikov, v letnem poročilu ugotavlja Motion Pictures Association. Število naročnin je lani doseglo 1,1 milijarde dolarjev, kar predstavlja 26-odstotno rast. Zrcalna slika pa je s prodajo vstopnic za kinematografe, ki je upadla za 72 odstotkov z 42 milijard dolarjev v letu 2019 na 12 milijard milijard dolarjev lani. Drastično poslabšanje ni presenetljivo, saj so bili lani zaradi pandemije številni kinematografi po svetu več mesecev zaprti. Največji trgi so namreč ZDA, Kanada, Kitajska, Japonska in Francija, ki so bili vsi močno prizadeti zaradi bolezni. V Aziji, zlasti na Kitajskem, se položaj počasi normalizira in se v kino hodi že normalno, medtem ko je v Severni Ameriki in Evropi življenje še vedno precej omejeno.

Tudi če seštejemo zaslužke v kinematografih in domače oziroma mobilne nakupe zabave, je rezultat negativen. Z dobrih 98 milijard dolarjev predlani se je lani obseg skrčil na 81...

Financial Times - Ne le v Sloveniji, povsod po Evropi je internet močno obremenjen zaradi povečane uporabe vseh tistih, ki delajo ali se kratkočasijo od doma. To predstavlja težave za trenutne kapacitete, zato je Evropska komisija pozvala ponudnike pretočnih storitev k omejitvam.

Netflix, YouTube in druščina po statistikah povzročajo levji delež prometa na internetu. Na Netflix odpade 15 odstotkov vsega globalnega prometa, na YouTube skoraj 12 odstotkov, na Amazon Prime pa štiri odstotke. Skupaj z manjšimi konkurenti porabijo več kot tretjino vse pasovne širine. Nezanemarljiv del odpade tudi na aplikacije na Facebooku, pretočne igre, PS, XBox Live itd. Vse to velja v normalnih razmerah.

Evropski komisar Thierry Breton je dejal, da morajo ponudniki pretočnih storitev in operaterji skupaj odgovorno nastopiti in poskrbeti, da bo internet deloval nemoteno. Komisija predlaga omejitve, kot so video zgolj v standardni ločljivosti (in ne HD). Komisija je namreč zaskrbljena, da infrastruktura ne bi zdržala...

Slo-Tech - Netflix, Amazon Prime in podobne pretočne storitve za spremljanje avdiovizualnih vsebin bi se utegnile v EU znajti v težki situaciji, saj Evropska komisija razmišlja o spremembi predpisov, zaradi česar bi morali ponudniki ponujati vsaj 20 odstotkov lokalnih evropskih vsebin, piše Reuters. To na primer pomeni, da bi moral imeti Netflix med vsemi filmi v svojem katalogu petino evropskih. Ob tem Komisija dodaja, da je 27 odstotkov dejansko predvajanje pretočne vsebine v Evropi že sedaj evropske provenience, torej to ne bi smel biti prevelik problem. A težave so detajli, kot se pokaže ob vsakem poizkusu regulacije, na primer ob novi slovenski zakonodaji.

Prav tako bi imele države pravico od tujih ponudnikov pretočnih storitev zahtevati, da finančno podprejo...