Top 500 - Izšla je nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, kjer ni večjih sprememb. Na prvem mestu vztraja Frontier, ki je tam že od lanskega junija. Na drugo mesto se je uvrstil novinec Aurora, od katerega smo pričakovali več, tj. prvo mesto. Razlog je preprost: Aurora je na drugem mestu, ker so teste zaenkrat pognali zgolj na polovici predvidenega končnega sistema.

Frontier ima deklarirano zmogljivost 1,194 Eflop/s, ki jo zagotavljajo procesorji AMD Epyc 64C na arhitekturi HPE Cray EX235a. Skupno ima 8,7 milijona kombiniranih jeder CPU in GPU. Aurora se je na drugo mesto zavihtela s polovično močjo, in sicer je dosegla 585 Pflop/s. Ko bo superračunalnik dokončno sestavljen in povezan, naj bi dosegel osupljiva 2 Eflop/s, kar bi moralo zadostovati za gladek prevzem vodstva. Gradi se na Intelovih procesorjih na arhitekturi HPE Cray EX, ki uporablja povezave Slingshot-11.

Tudi na tretjem mestu je novinec, in sicer je to Eagle, ki ga ima Microsoft v infrastrukturi Azure Cloud....

Slo-Tech - Novo zarjo med superračunalniki ponazarja Aurora, ki bo na novembrski lestvici najhitrejših sistemov Top500 prevzela prvo mesto. Iz laboratorija Argonne so sporočili, da je končana gradnja Aurore, ki jo je dobavil HPE. Sedaj ko je strojna oprema na svojem mestu, sledi namestitev programske, že jeseni pa bi lahko Aurora začela poizkusno obratovati.

Sestavlja jo 1,2 milijona jeder (1.189.888), ki imajo 10,9 PB pomnilnika DDR5. Vsak procesor ima 64 GB lokalnega pomnilnika, vsak GPU pa 128 GB. Pomnilnika HBM2e za CPU-je je 1,36 PB, za GPU-je pa 8,16 PB. Za shranjevanje podatkov je 230 PB prostora. V praksi je torej v Aurori 21.248 procesorjev Xeon Max iz družine Sapphire Rapids (Xeon Max 9480) ter 63.744 grafičnih kartic (Ponte Vecchio).

Pričakujejo, da bo Aurora zlahka pometla s konkurenco in zasedla prvo mesto na lestvicah. Na Top500 ima trenutni rekord 1,1 eksaflop/s (Frontier), kar bi Aurora presegla za sto odstotkov.

Slo-Tech - Izšla je nova, že 61. izdaja lestvice najhitrejših superračunalnikov na svetu Top500. Na vrhu sprememb ni, saj je Frontier iz Nacionalnega laboratorija Oak Ridge še vedno najzmogljivejši superračunalnik na svetu. Njegova zmogljivost se je nekoliko povečala z 1,02 na 1,19 eflop/s, čeprav ima še vedno istih 8.699.904 jeder. Njegova učinkovitost znaša 52,59 gigaflops/watt. Tudi na drugem mestu ostaja Fugaku, ki zmore 442 pflop/s, tretji pa je finski LUMI s 309 pflop/s. Ta je v zadnjem letu doživel precejšnjo nadgradnjo, ki je podvojila njegovo hitrost. Gre sicer za del evropske kolaboracije EUROHPC/CSC, ki je nameščen na Finskem, na voljo pa je vsej evropski raziskovalni skupnosti.

Četudi na vrhu ni videti nič novega, pa je analiza nove lestvice vseeno poučna. AMD-jevi procesorji poganjajo že 121 sistemov, kar je 29 odstotkov več kot pred letom dni. Seveda je tudi prvi na lestvici plod AMD-jevih komponent. Med prvimi desetimi pa ima AMD kar sedem predstavnikov. Spomnimo, da je imel...

Intel - Pri Intelu so na konferenci ISC oznanili naslednika GPGPU arhitekture Ponte Vecchio - to bo Rialto Bridge, toda kaj dosti o njem niso povedali.

V Intelu si trenutno še vedno dajejo opravka s sestavljanjem superračunalnika Aurora, ki naj bi ga pognali še letos in ki bo nosil 54.000 procesorjev Ponte Vecchio, kar je najnovejša GPGPU arhitektura iz modrega tabora. Pri nameri, da bi napravili prvi eksaflopni superračunalnik, so jih pri AMDju z napravo Frontier nedavno malce prehiteli, toda večna tekma se nadaljuje, kajti na superračunalniški konferenci ISC 2022 v Hamburgu je bil na redu naslednik Ponte Vecchia, ki tudi nosi ime italijanskega mostu, tokrat Rialta. Prispel naj bi ne prej kot koncem prihodnjega leta, precej verjetneje pa še pozneje. O njem žal prav veliko še ne vemo; namesto 128 računskih enot v PV jih bo nosil 160, verjetno bo uporabljal pomnilnik HBM3 in bo napravljen tudi v za generacijo novejših proizvodnih procesih. Ponte Vecchio je čip, v katerem je Intel združil...

AnandTech - Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela...

AMD - V AMDju so pokazali svojo bržkone najbolj ambiciozno serijo izdelkov za superračunalnike doslej, linijo GPGPU čipov Instinct MI200, na arhitekturi CDNA2, ki bo jedro prvega ameriškega eksaflopnega superračunalnika, Frontier.

Nvidia se je v preteklem desetletju s teslami in sorodnimi izdelki dobro utrdila na področju grafičnih čipov za splošno računanje (GPGPU) za oblak ter superračunalnike. Toda oba glavna procesorska tekmeca, Intel in AMD, se vztrajno dvigata. Prvi prihaja na prizorišče s čipi Ponte Vecchio, ki so osnova nastajajočega superračunalnika Aurora. AMD pa je po vzoru grafične arhitekture RDNA2 za domače uporabnike, kjer je Nvidio že skoraj dohitel, sedaj predstavil CDNA2, s katero namerava hoditi tekmecu v zelje še v superračunalniškem, oziroma strežniškem segmentu. Na tej zasnovi so zgrajeni izdelki z nalepko Instinct MI200, ki bodo na voljo v prvih mesecih prihodnjega leta; že sedaj pa podjetje z njimi izpolnjuje naročilo za ameriško ministrstvo za energetiko, ki v...

ZDNet - Intel je včeraj v Denverju predstavil novo družino grafičnih čipov Ponte Vecchio, ki bodo zgrajeni v 7-nm tehnologiji in bodo nared prihodnje leto. Čipi iz te družine bodo namenjeni v glavnem superračunalnikom (HPC) in umetni inteligenci (AI). Zategadelj bo šlo za diskretne čipe, ki bodo zmogli računanje s števili s plavajočo vejico tudi v dvojni natančnosti. S tem bo Intel neposredno tekmoval z Nvidiino serijo Tesla in AMD-jevim Radeon Instinctom. Intel čaka tu trdo delo, saj ima trenutno Nvidia prepričljivo prednost na trgu HPC in AI.

Nasploh bo Ponte Vecchio prvi Intelov komercialni čip, ki bo zgrajen v 7-nm tehnologiji. Uporabljal bo tehnologijo Multi-Chip Module (MCM), kar pomeni, da bomo namesto monolitnega čipa imeli več hitro povezanih čipletov (chiplet), ki imajo vsaj nekaj jeder. Čipi bodo uporabljali 3D-zlaganje komponent (Foveros) in HBM (High Bandwidth Memory). CXL (Compute Express Link) bo deloval prek PCIe 5.0. Intel se torej hvali, da bo arhitektura Ponte Vecchio...