Slo-Tech - Izšla je že 67. inačica lestvice najhitrejših petsto superračunalnikov na svetu, na kateri je primat ponovno prevzela Kitajska. Na prvem mestu je kitajski superračunalnik LineShine, ki je s tem izrinil El Capitana. LineShine dosega hitrost 2,198 eksaflopov na sekundo, s čimer je prvi presegel mejo dveh eksaflopov. Ameriški El Capitan na drugem mestu zmore 1,809 eksaflop na sekundo, sledijo pa nemška Frontier (1,353 eksaflop/s) in Aurora (1,012 eksaflop/s) ter nemški Jupiter Booster (1,000 eksaflop/s).
Dosedanji rekord El Capitan je bil na vrhu seznama od novembra 2024, stoji pa v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji. Novi prvak stoji v Nacionalnem superračunalniškem centru v Šendženu (NSCS). Sestavlja ga 13,8 milijona jeder, ki jih nudijo 304-jedrni procesorji LX2 s frekvenco 1,55 GHz, povezanih z LingQi in z operacijskim sistemom Kylin OS. Porabi 42,2 MW energije, torej zmore 52,07 gigaflops/vat.
Še en novinec je italijanski HPC7 na šestem mestu z zmogljivostjo 571,5 petaflop/s, ki ima sicer enako arhitekturo kot El Capitan. Lestvica je arhitekturno zelo pestra, saj ima tako lastne kitajske rešitve (LingKun in LingQi v LineShinu), kot tudi AMD-jeve, Intelove, Nvidijine, Microsoftove in japonske sisteme. Prav tako imajo sistemi običajno kombinacijo CPU, GPU, APU in specializiranih čipov.
Bolj kot sama absolutna zmogljivost bi moral biti podatek 52,07 gigaflops/vat tema za merjenje kvalitite (dolžine organa) projekta. S FLOPSi je pač tako, da pride nekdo in stoči še par 100mio za nekaj mio dodatnih jeder in je lahko 'hitrejši'
zanimivo da je francoski na 1 mestu a nemški ki je enak HW dosti nižje. res da v dosti manjšem obsegu ampak vseeno. 13,056 vs 4,801,344 corov, 73.282 vs 63.316 gflops/W
Niso vse cori, na green500 dominirajo cpu+gpu piksne.
Pri tem kitajskem stroju je potrebno poudariti, da je cpu only, brez gpujev. Zato je nekoliko nižje na green500, a še vedno dosega zelo impresivno številko.
Eno jedro Intel Atom Core je imel 13.8 tranzistorjev in je zmogel 0.5-1.5 GigaFLOPS. Poraba super računalnika se kar enkrat zdi majhna napram data centrom, se bom raje pretvarjal da je pamet bolj napredna kot shramba.
Sicer je kitajski vremenar razložil, da poganjajo njihovo kodo na treh kitajskih exascale mašinah. Torej obstajajo še drugi sistemi, o katerih uradno ne vemo nič ;) Kitajci sicer uporabljajo zanimive trike v njihovih simulacijah. Npr. imajo avtomatski sistem, ki v živo gleda, katerim spremenljivkam se lahko zmanjša natančnost, kar jim prinese ogromne prihranke pri memory bandwidthu. Masovno so stestirali ai modele in izmerili, katere kose simulacije lahko nadomestijo z njimi. Zanimiva mi je bila ugotovitev, da ima ai težave z ekstremi, je pa ok za zvezne zadeve, tako da so jo porabili predvsem za oceane.
Že mogoče, da uporablajo AI, da se uči na napakah. Sam Narava kr naenkrat vse obrne. Una teorija kaosa je še najbližje resnici. Bomo videli. Sam najbrž ne od Kitajcev.
Nič ne obrne, sistem s časom divergira, včasih pa celo dobro sledi. Point teorije kaosa je, da je razložil kdaj so bolj in kdaj so manj verjetna odstopanja.
Bolj kot sama absolutna zmogljivost bi moral biti podatek 52,07 gigaflops/vat tema za merjenje kvalitite (dolžine organa) projekta. S FLOPSi je pač tako, da pride nekdo in stoči še par 100mio za nekaj mio dodatnih jeder in je lahko 'hitrejši'
Kvaliteta je ena čudna žival! Bi bilo pa zanimivo definirati kvalitero v računalništvu ali računalbikih!
Drugače pa imaš; v klasični fiziki definirane moč, hitrost, in poleg energetske učinkovitosti še marsikaj...
Kako se pa meri kvaliteta, je pa ena čisto posebna mrcina,; sicer je v (klasični) fiziki znana tudi kot entropijski zakon.
Za izbrise Utk, Gorečihkač, harmonikarjev in drugih, ki teme svinjajo spolitiko
