Slo-Tech - Čedalje več držav razmišlja o uvedbi vizumov, ki so namenjeni digitalnim nomadom. Po Južni Koreji bo šestmesečne vizume sedaj uvedla tudi Japonska, so včeraj sporočili z njihovega urada za imigracije. Zakonodaja je trenutno v javni obravnavi, veljati pa naj bi začela konec marca.

Trenutno Japonska nima enostavnega načina, ki bi tujcem med kratkotrajnim bivanjem omogočil začasno delo, tudi če gre za tuje delodajalce izven Japonske. V praksi se zato največkrat uporablja turistični vizum, ki omogoča 90-dnevno bivanje, a prepoveduje delo. V praksi je to seveda skoraj nemogoče preverjati, kadar gre za delo na daljavo za tuje delodajalce. In prav takšnim nomadom bodo namenjeni novi vizumi.

Za pridobitev novega vizuma bodo morali prosilci izkazati letni prihodek od tujih delodajalcev v višini 10 milijonov jenov, kar je približno 60.000 evrov, in urejeno zdravstveno zavarovanje. Če bo slednje veljalo tudi za njihove družinske člane, bodo lahko v državi legalno bivali tudi ti. Hkrati bodo...

Slo-Tech - V Južni Koreji bodo z začetkom novega leta uvedli vizum za digitalne nomade, ki je namenjen zaposlenim, ki lahko delo opravljajo na daljavo in pri tem dobro zaslužijo. Vizumi bodo omogočali povsem legano delo iz Južne Koreje za največ dve leti, kar bo bistveno enostavneje kot doslej, ko so morali digitalni nomadi vstopati kot turisti. Pogoji za novi vizum so predvsem finančni: letni zaslužek bo moral znašati vsaj 84,96 milijona vonov (60 tisoč evrov), kar je dvakrat več od povprečnega bruto nacionalnega dohodka (GNI).

Za digitalni vizum bo moč zaprositi na konzularnih predstavništvih države, poleg dokazila o zadostnem zaslužku pa je potrebna še pogodba o zaposlitvi, potrdilo iz kazenske evidence in urejeno zdravstveno zavarovanje s kritjem za tujino v višini vsaj 70 tisoč evrov, kar omogoča zdravljenje in vrnitev v domovino v primeru hude bolezni. Novi vizumi so namenjeni polnoletnim, ki lahko s seboj preselijo tudi zakonca in mladoletne otroke. Z vizumom se ne bo možno potegovati...

Slo-Tech - Evropski parlament in Svet sta se dogovorila o digitalizaciji vizumskih postopkov v Evropski uniji, s čimer se bo poenostavila prijava in digitaliziral celoten postopek. V praksi naj bi to pomenilo hitrejše, enostavnejše, cenejše in varnejše postopke. Predlog, ki ga je Komisija predstavila že maja lani, morajo potrditi še članice. Nato bo stekel uradni postopek potrjevanja v Evropskem parlamentu na plenarni seji in v Evropskem svetu, ki zastopa interese držav članic.

Schengenski vizumi veljajo v državah članicah tega območja (celinska EU brez Bolgarije in Romunije). Trenutni postopek je sicer v veliki meri že digitaliziran, a sta vloga in nalepka še vedno papirnati. Vloge se oddajajo na konzulatih in veleposlaništvih, v prihodnosti pa bo to možno storiti prek spleta. Vzpostavlja se enotna spletna prijavna platforma, kjer bodo poenotene tudi takse. Na tej strani bodo kandidati dobili vse informacije o postopku, hkrati pa se bo ob oddaji vloge avtomatično določila tudi odgovorna...

Reuters - Evropski poslanci so se na zasedanju v četrtek dogovorili o kompromisnem predlogu novega zakona o umetni inteligenci (AI Act), ki ga pripravlja Evropska komisija. O besedilu osnutka so se dogovorili poročevalci, naslednji korak pa bo glasovanje na pristojnem odboru 11. maja. Če bo predlog dobil podporo, bi ga lahko parlament na plenarni seji potrdil že junija, nato pa bo sledilo še dogovarjanje s Svetom, torej predstavniki držav članic.

V Evropski komisiji si za oblikovanje in sprejem zakona o umetni inteligenci prizadevajo že od leta 2020. Aprila 2021 so predstavili prvi osnutek, do danes pa je doživel še nekaj predelav. Gre za prvo in najbolj obsežno regulacijo umetne inteligence na svetu, ki bo uvedla številne varovalke in transparentnost pri razvoju in uporabi. Od začetka postopka do danes so vzniknili še veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, in generativna umetna inteligenca na drugih področjih, denimo Midjourney za ustvarjanje slik. Najnovejši popravki osnutka...

Slo-Tech - Svet EU je včeraj sprejel novo direktivo o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter uredbo o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in agencije za podporo BEREC-u.

V zakoniku so predpisani ukrepi za spodbujanje konkurence in več vlaganja v omrežja visokih hitrosti. Med njimi so pravila za delitev spektra, dostop operaterjev do omrežij in simetrična regulacija vse operaterjev. Nova regulativa zajema tudi storitve, ki jih ponudniki ponujajo prek interneta, denimo aplikacije za hipno sporočanje. Države članice bodo prav tako za operaterje morale predpisati globe za kršitve in nezagotavljanje ustreznih storitev. Uvaja se tudi "obratna številka 112" - v primeru elementarnih nesreč in terorističnih napadov bodo...

Slo-Tech - Šestindvajsetega januarja je na drugem slovesnem podpisu ACTE manjkalo pet držav članic EU: Ciper, Estonija, Nizozemska, Slovaška in Nemčija. Za Nemce, ki so tudi sicer naš največji zunanjetrgovinski partner in zakonodajni zgled, se je takrat govorilo, da je podpis le še vprašanje časa; pač prej je bilo potrebno opraviti še določena notranja usklajevanja. Podobno kot naša vlada je tudi njihovo ministrstvo za pravosodje zatrdilo, da sporazum ne bo zahteval nobenih zakonodajnih sprememb.

Te dni zadeve več niso tako gotove. Za jutri so napovedane demonstracije v vsaj 60 nemških mestih, s skupno pričakovano udeležbo v več deset tisočih (pridružili se jim bodo še...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...