Slo-Tech - Emisije toplogrednih plinov so še vedno rekordne, kažejo najnovejši podatki. V zadnjem desetletju (2013-2022) so povprečni letni izpusti znašali 54 gigaton CO₂e, kar je največ v zgodovini. V tem času je segrevanje doseglo 1,14 °C oziroma porast 0,2 °C na desetletje, kar je prav tako rekordno. Pozitivna novica je, da se rast emisij upočasnjuje, kar bi se lahko v prihodnosti prevesilo celo v zniževanje emisij.

Zmanjkuje pa časa, da bi ostali pod mejo povišanj temperature za 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo. Do tja nas loči še kumulativno okrog 250 gigaton emisij, kar bomo dosegli že v nekaj letih, ocenjujejo raziskovalci. Trenutno desetletje je zato ključno pri obvladovanju podnebne krize, pravi Piers Forster direktor Priestley Centre for Climate Futures na Univerzi v Leedsu. Potrebni so spremembe politik in ukrepi. Ena zadnjih priložnosti bo Cop28, ki bo novembra potekal v Združenih arabskih emiratih. Tam bodo odločevalci iskali načine, kako se vrniti nazaj k ciljem iz...

BBC - V Franciji je začel veljati zakon, ki prepoveduje kratke polete, če obstaja hitra alternativa z vlakom. Čeprav kritiki ukrepa ne pričakujejo opaznega učinka, gre za pomembno sporočilo v boju zoper podnebne spremembe in pri zniževanju emisij ogljikovega dioksida. Zakon je bil sprejet že predlani, sedaj pa se začenja uporabljati.

Notranji leti med mesti, ki jih povezujejo hitri vlaki in zato čas potovanja traja manj kot poltretjo uro, ne bodo več možni. To med drugim pomeni, da se ne bo več letelo iz Pariza v Nantes, Lyon ali Bordeaux. Praktičnih vplivov ne bo veliko, ker Francozi za tovrstne razdalje že sedaj radi uporabijo vlak. Leti med omenjenimi mesti pa ostajajo kot povezovalni leti, torej če ima potnik potem še kakšno povezavo. Prav zato ni pričakovati bistvenega znižanja emisij ogljikovega dioksida. Tako pravi tudi Laurent Donceel, vodja skupine Airlines for Europe.

Prvotni načrti so bili sicer še bolj smeli. Francoska vlada je želela časovno mejo postaviti na štiri ure, a...

Slo-Tech - Po več kot šest desetletjih kurjenja premoga se je tudi v ZDA prvikrat zgodilo, da je leta 2022 proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov presegla proizvodnjo iz premoga (merjeno na vso energijo so to dosegli že leta 2020). Iz vetrnic, sončnih celic in hidroelektrarn so lani v ZDA pridobili 22 odstotkov električne energije, medtem ko so jo iz premoga 20 odstotkov. Žal je večino upada proizvodnje iz premoga nadomestila uporaba plina, kar se je odrazilo tudi v emisijah ogljikovega dioksida. Te so se na letni ravni povečale za 1,3 odstotka. Po desetodstotnem upadu leta 2020 zaradi pandemije se torej ZDA vračajo v ustaljene tirnice, ki vodijo kvišku. Rast je namreč zelo podobna kot pred pandemijo.

Pred dvema letoma je nova administracija napovedala prepolovitev izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi s stanjem leta 2005. To bi po ocenah strokovnjakov lahko zajezilo globalno segrevanje na 1,5 °C nad predindustrijske nivoje. Trenutno smo približno 1,1 °C nad...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih v najnovejšem poročilu opozarja, da je treba ukrepati takoj in zajeziti naraščanje izpustov ogljikovega dioksida, sicer svet drvi v podnebno katastrofo. Če bi dosegli vrh izpustov leta 2025 in potem zagotovili zmanjšanje za 50 odstotkov do konca desetletja, bi še lahko ujeli optimistični scenarij, po katerem bi se svet glede na predindustrijsko obdobje segrel le za 1,5 °C. V nasprotnem primeru bo segrevanje tudi do dvakrat intenzivnejše, kar bo imelo pogubne posledice.

Danes objavljeni tretji del zaključuje šesto poročilo (prvi del je bil objavljen avgusta). IPCC za izdelavo poročila potrebuje približno sedem let, zato je to zelo verjetno zadnje poročilo, preden bo prepozno. Koncentracija CO2 v atmosferi se je s predindustrijskih 280 ppm povečala na okoli 420 ppm, kar ogroža podnebje in človeka. Ker tehnologija za zajem in skladiščenje CO2 še niso zrele, je trenutni edini način znižanje emisij. Generalni sekretar...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je izdala poročilo o stanju podnebja v letu 2020, v katerem s sedmimi kazalniki opisuje stanje podnebja, ki je kompleksen sistem. Podatki iz poročila niso optimistični, saj je bila povprečna temperatura v letu 2020 1,2 °C višja od povprečja predindustrijske dobe (1850-1900). Vsa leta od 2015 so pristala na seznamu najtoplejših šestih let, od kar merimo temperature. Leto 2020 je bilo izenačeno z najtoplejšim letom 2016, pa čeprav lani El Nina praktično ni bilo. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob predstavitvi poročila dejal, da smo na robu prepada.

Glavni poudarki poročila so podobni kot v preteklih letih. Leto 2020 je bilo eno izmed treh najtoplejših zabeleženih let. Lani so v Verhojansku izmerili temperaturo 38,0 °C, kar je najvišja izmerjena temperatura severno od severnega tečajnika v zgodovini. Posledice ogrevanja ozračja so vidne zlasti pri taljenju ledu, saj je bil arktični letni minimum drugi najnižji v zgodovini,...

Guardian - Mednarodna agencija za energijo je objavila precej nevzpodbudne podatke o globalnih emisijah toplogrednega plina CO₂. Po manjšem padcu za 0.3 gigatone v letu 2009 (recesija) smo lani v ozračje izpustili skupno kar 30.6 gigaton, ali za 1.6 gigatone več glede na leto prej (+5.5%). Vodilni ekonomist agencije, Fatih Birol je že izrazil presenečenje in skrb glede podatka ter povedal, da ob taki rasti več ne bo mogoče omejiti rasti globalnega segrevanja na zgolj 2° Celzija (Scenarij 2C).

Scenarij je bil kot globalni cilj sprejet med sicer precej medlim podnebnim vrhom v Kopenhagnu decembra 2009. Vsako povišanje globalne temperature nad 1°C bi v poletnem času stopilo polarni led in potopilo nizkoležeče otoške države, številnim regijam pa prineslo...