»

Prvi računalniki v Sloveniji, 10a.del - procesno računalništvo in skupina LAKOS

Procesni računalnik IBM System 7. Norsk Teknisk Museum. (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

V začetku sedemdesetih je uporaba procesnih računalnikov po svetu narasla za več kot dvanajstkrat, razvoj pa je šel v smeri vse bolj prožnih in cenejših sistemov. V tem času so bili kot procesni računalniki v uporabi predvsem ceneni mini računalniki tretje generacije kot sta bila DEC PDP-8 in HP 2100, nato pa izredno popularni mini računalniki DEC PDP-11 in postopno že novi preprosti mikroprocesorski računalniki četrte generacije. Ti so se na podlagi izrazitih prednosti lahko začeli uporabljati tudi na prej nedosegljivih področjih. Procesni računalniki so se v proizvodnji najpogosteje uporabljali v povezavi z različnimi elektronsko krmiljenimi obdelovalnimi stroji. Tu je šlo za numerično kontrolo(NC in CNC) vseh vrst produkcijskih linij in orodij kot so stružnice, svedri, žage, brusilniki, brizgalniki in podobno. Pogosto pa so procesni računalniki krmilili tudi delovanje drugih postopkov oziroma procesov v proizvodnji kot so na primer izgorevanje, elektroliza, navigacija, ali pa...

4 komentarji

Prvi računalniki v Sloveniji, 9a.del - študij in pouk računalništva

Računalniški muzej -

Teoretično računalništvo, ki je povezano z več področji matematike in elektrotehnike, se je na Univerzi v Ljubljani začelo razvijati že na začetku šestedesetih. V okviru študija tehniške matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo(FNT), ki se je začel izvajati leta 1961, je bil v učnem načrtu vključen predmet Programiranje. V tem času je bil ustanovljen tudi Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko(IMFM), ki je predstavljal pomembno mesto začetnega razvoja teoretičnega in praktičnega računalništva, predvsem s svojim Računskim centrom, ki je med drugim prevzemal tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost. Nekoliko pozneje je profesor in vodja Računskega centra IMFM dr.Tomislav Skubic enosemestrski predmet Programiranje uvedel tudi na Fakulteti za elektrotehniko. Udeležilo se ga je približno 40 študentov, ki so imeli možnost preizkusa krajšega program na takratnem računalniku Zuse Z-23 v Računskem centru. Predmet se je izvajal nekaj let. Do sredine leta 1968 so za študente...

18 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 8a.del - kongres IFIP in prva mreža

Računski center z računalnikom CDC 6400 na aachenski univerzi. German Federal Archives (CC BY-SA 3.0 DE)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

Razvoj računalništva je do začetka sedemedesetih prekosil celo najbolj optimistične napovedi. Zvrstila se je izredno zgoščena serija tehnoloških inovacij, ki so bile že vsaka zase tako daljnosežne in vplivne, da bi zaslužile naziv revolucija, od tranzistorja do integriranega vezja in nazadnje mikroprocesorja. Elektronski računalniki niso bili več le prestižni pripomočki za izbrane temveč so vse bolj postajali osnovni pogoj za sodobno delovanje in uspešnost tako posameznih organizacij kot celotne družbe. V povezavi z računalništvom in informatiko je industrija mikroelektronike postala temeljna infrastruktura na kateri se je gradil ves nadaljni razvoj, s pojavom prvih mikroprocesorjev pa se je že začela napovedovati naslednja četrta generacija mikroračnalnikov. V domačem računalništvu leto 1971 pravtako predstavlja naslednjo veliko prelomnico po letu 1962, ko smo dobili prvi elektronski računalnik. Pri nas so se v tem času namreč razširili računalniki tretje generacije, ki so že...

16 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 7a.del - prvi mini računalniki

Mini računalnik PDP-8 prilagojen za vodenje procesov v nevrokirurgiji. (CC Public domain)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

V obdobju burnega razvoja računalniških kapacitet pri nas med leti 1968-1972, ki večinoma sloni na računalnikih IBM/360, pa je vredno omeniti še nekaj drugih manjših sistemov. Že s tranzistorsko tehnologijo druge generacije so nastali pogoji za razvoj številnih manjših in bolj dostopnih računalnikov, ki so se lahko lažje vmeščali v klasično pisarniško okolje. Z novo tehnologijo TTL(Transistor-transistor logic) bipolarnih integriranih vezij pa je ta trend dosegel nov vrhunec. Najbolj razširjen primer te tehnologije so vezja iz serije Texas instruments 7400, ki so nudila velik nabor različnih logičnih vrat, stikal, števcev ipd. Na njihovi osnovi so bili zgrajeni najbolj značilni mini računalniki tipa DEC PDP-8 in HP 2100. Ti so posegali predvsem na področje vodenja procesov. Za njimi so v začetku sedemdesetih prišli na trg še izredno uspešni DEC PDP-11 in HP 3000. V to kategorijo pa se lahko vmeščajo tudi računalniki kot je bil IBM 1130, v šestdesetih najcenejši IBM računalnik...

7 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 6c.del - ostali računalniki IBM/360

Večji računalnik iz serije IBM 360/50. Norsk Teknisk Museum, Oslo. (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

Konec leta 1969 so v Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu namestili računalnik IBM 360/50, takrat največji računalnik v Jugoslaviji in en izmed redkih večjih iz serije IBM/360 v našem prostoru. Ta je nadomestil že 8 let star računalnik IBM 705, jugoslovanska statistika in znanost pa sta tako spet pridobili enega izmed najnovejših elektronskih sistemov. Posebna značilnost novega računalnika je bila možnost uporabe LCS(Large capacity storage) modulov, ki so bili zasnovani na pomnilniku z magnetnimi jedri s kapaciteto do 8 MB. Ti za razliko od magnetnih plošč diskovnih enot niso imeli premikajočih delov in so tako omogočali hitrejše in bolj zanesljivo branje in zapisovanje. Računalnik je sicer spadal v srednji razred, vendar je bil občutno bolj zmogljiv od ostalih nižjih modelov IBM/360, imel pa je tudi nekaj drugih naprednih funkcij. Celoten sistem je tehtal skoraj tri tone, že sama enota LCS eno tono. Pobudnik nakupa je bil spet en izmed slovenskih statistikov Ante Novak, ki je...

6 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 6b.del - manjši računalniki IBM/360

Najmanjši računalnik iz serije IBM 360/20. Norsk Teknisk Museum, Oslo. (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

V drugih delih Slovenije so se po letu 1968 zelo uveljavili predvsem najmanjši sistemi iz serije IBM/360. Samo v letih 1968 do 1970 je bilo nameščenih kar 18 sistemov IBM 360/20 in 360/25, kasneje pa še 10 do leta 1972. IBM 360/20 je bil manjši sistem, ki se je začel prodajati leta 1966. Imel je omejen nabor strojnih navodil in zato ni bil popolnoma združljiv z drugimi sistemi serije, ponujal pa je pomnilniške konfiguracije 4-32 KB. Namenjen je bil predvsem tistim organizacijam, ki so želele novejši elektronski sistem za rutinsko knjigovodsko obdelavo podatkov podobno uveljavljenim obdelavam na računskih strojih z možnostjo postopnega prehoda na novejši elektronski sistem. IBM 360/20 je bil prilagojen za branje vnaprej sortiranih kartic s podatki, njihovo sekvenčno procesiranje in izdelovanje poročil, zato je bil tudi večinoma programiran v prilagojenem jeziku RPG(Report program generator), ki je v šestdesetih postal en izmed glavnih programskih jezikov za poslovno uporabo. Vsi...

7 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 5a.del - elektronski računalniki v gospodarstvu

Računalniški muzej -

Večji premik pri opremljenosti z računalniki se je pri nas zgodil po letu 1964, ko je podjetje Intertrade pridobilo zastopniške pravice za prodajo računalnikov IBM v Jugoslaviji. V nekaj letih so pri nas vzpostavili močno prodajno, podporno, servisno in izobraževalno mrežo. Podjetje je nudilo dobre možnosti za pridobitev znanja, praktičnih izkušenj in nasvetov že pred uvedbo računalnika v podjetju, pogosto pa so Intertrade strokovnjaki uvajali v delo z računalnikom tudi na terenu. V Radovljici je začel 1967 delovati tudi Intertrade Šolski center IBM, kjer se je pred uvedbo računalnika v posameznem podjetju lahko v večjem številu šolal za to potreben kader. Vsak teden so organizirali tečaje s po 30 do 40 udeleženci. Ob ustanovitvi je imel šolski center le eno učilnico, tečaje pa je v tem prvem obdobju do leta 1971 obiskalo kar 3500 udeležencev iz vse države.

Prvi elektronski računalnik, ki ga je Intertrade dobavil v Slovenijo leta 1965, je bi računalnik IBM 1401 v TAM Maribor. IBM...

3 komentarji

Prvi računalniki v Sloveniji, 4.del - prvi elektronski računalnik

Računalniški muzej -

V petdesetih se je v elektroniki zgodila resnično daljnosežna revolucija, ki jo je sprožil izum tranzistorja in še posebej njegova nadaljna evolucija. Na podlagi izrazitih prednosti, od miniaturizacije in velikega napredka v zanesljivosti in kompleksnosti rešitev, pa do zmanjšane porabe električne energije in zelo poceni izdelave, so tranzistorji hitro začeli nadomeščati vakuumske elektronke na vseh področjih elektronike, tudi v računalništvu. Novi računalniki druge generacije, ki so se množično pojavili na trgu po letu 1958, so bili veliko bolj zanesljivi in prilagodljivi, predvsem pa so bili manjši, cenejši in torej dostopni precej širšemu krogu uporabnikov. V razvitem svetu so bliskovito začeli nadomeščati prvo generacijo. Tudi v Sloveniji se je v začetku šestdesetih z zamudo začelo razpravljati o nujnosti razvoja in modernizacije računske tehnike, ki je bila še vedno na ravni računskih strojev. Izdelan je bil načrt za vzpostavitev večjega elektronskega centra v okviru Zavoda za...

10 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 3.del – računalniki prve generacije v Jugoslaviji

Računalniški muzej -

Razvoj elektronike in osnovnih elektronskih elementov je do štiridesetih postopno omogočil prehod od elektromehanskih naprav k elektronskim napravam, ki so vse bolj lahko delovale brez kakršnihkoli premikajočih delov(solid state). Med aktivnimi elektronskimi elementi so se sprva razvili žarnicam podobni elementi imenovani vakuumske elektronke. Že kmalu za tem so se na osnovi vakuumskih elektronk na več mestih začeli razvijati prvi digitalni elektronski računalniki. To so bili veliki, težki, potratni in za današnje razmere nezanesljivi računalniki. Številke in podatke so predstavljali na digitalen način, s skupino sunkov oziroma stopenj. Ker imajo elementi elektronike le dve jasno ločeni delovni stopnji, da po elementu tok teče ali ne teče, pa so podatke predstavljali v binarnem številskem sistemu.

Prvi splošno dostopni elektronski računalniki so se na trgu pojavili v začetku petdesetih in so v naslednjih desetih letih v bolj razvitih državah že v veliki meri nadomestili računske...

7 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, dodatek A - programiranje z ožičenjem

Tabelirka IBM 421 z ožičenimi nadzornimi ploščami. National Museum of Science and Industry of Catalonia, Terrassa (CC BY SA 2.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej - Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O programiranju na računskih strojih si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja.

V tokratni objavi smo se še za trenutek ustavili pri računskih strojih in smo namenili nekaj pozornosti programiranju teh naprav, še posebej programiranju pri nas najbolj razširjenih računskih strojev IBM...

0 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 2. del - računski stroji v gospodarstvu

Tipična enota za obdelavo podatkov s stroji IBM. Järnvägsmuseet, Stockholm fotografiral Axel Sjöberg (CC Public domain)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej - Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O prvih računskih strojih v našem gospodarstvu si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja

V tokratni objavi obravnavamo pionirje uvajanja obdelave podatkov med našimi podjetji. Izziv so prva sprejela naša najbolj uspešna podjetja iz vse države, postopno pa je največja koncentracija...

12 komentarjev

Prvi računalniki v Sloveniji, 1. del - računski stroji v javnih ustanovah

Luknjačice na luknjane kartice zajemajo podatke za obdelavo. Norsk Teknisk Museum, Oslo (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej - Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O prvih računskih strojih v javnih ustanovah pri nas si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja.

S tokratno objavo usmerjamo pogled v štirideseta in petdeseta, na tehnologijo računskih strojev in z njimi povezano avtomatsko obdelavo podatkov na principu luknjanih kartic. Ta kot...

7 komentarjev