Slo-Tech - Ameriški urad CFTC je sprožil tožbo proti največji svetovni kriptomenjalnici Binance in njenim vodilnim ljudem, katere obtožuje nespoštovanja zakonov.

Četudi so kriptovalute v popularnem smislu že bolj ali manj postale mainstream, pa je njihova pravna situacija v večini razvitih držav še vedno precej neurejena. Nov primer v sagi dvobojevanja med državnimi regulatorji in vseh trikov vajenimi lastniki kriptomenjalnic je najnovejši proces ameriškega urada CFTC (Commodity Futures Trading Commission), ki se ukvarja z nadzorom izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, opcije in terminske pogodbe. Urad je na okrožnem sodišču v Illinoisu sprožil tožbo proti kriptomenjalnici Binance in njenim vodilnim ljudem, med drugim ustanovitelju Changpeng Zhau in nekdanjemu vodilnemu pravniku Samuelu Limu.

V obsežnem spisku obtožb Binancu očita najprej to, da še vedno posluje z ameriškimi državljani, čeprav delovanja v ZDA nima prijavljenega, kar je v nasprotju z zakoni. Od tu dalje pa se...

Slo-Tech - FTX, ena največjih kriptomenjalnic, je prejšnji vikend zašla v hude likvidnostne težave, ki se v tem tednu niso razrešile, in to kljub odmevnemu poskusu prevzema s strani menjalnice Binance, ki pa je od njega odstopila. Dogodek ima širši vpliv na tržišče in je spodnesel večino tečajev kriptovalut.

Kriptoscena je pahnjena v novo afero, v njenem središču pa je tokrat četrta največja kriptomenjalnica na svetu, FTX. Preteklo nedeljo jo je nenadoma obremenilo zelo visoko število prodajnih zahtevkov, ki so dosegli višino 5 milijard ameriških dolarjev. Ker je FTX uspel zadostiti zgolj okoli 80 odstotkom zahtevkov, je to sprožilo krizo zaupanja, ki se je nadaljevala v tekoči teden. In čeprav je še v ponedeljek razvpiti šef menjalnice, Sam Bankman-Fried, zagotavljal, da imajo sredstev dovolj, je že dan pozneje udarila novica, da je moral za pomoč poprositi svojega večnega tekmeca, Changpeng Zhaa iz menjalnice Binance, sicer največjega igralca na trgu. Toda Zhao je manj kot 48 ur pozneje od...

Slo-Tech - Na temnem delu spleta se je pojavila 22 TB velika baza, ki po besedah preprodajalca z vzdevkom ChinaDan vsebuje podatke o približno milijardi kitajskih državljanov. Prodaja se za 10 bitcoinov, kar je trenutno vredno 190.000 evrov. Podatki so pobegnili šanghajski policiji, vključujejo pa imena, naslove, nacionalne identifikacijske številke, kontaktne podatke, mobilno številko in policijske kartoteke. ChinaDan je javno delil 750.000 zapisov, s čimer lahko potencialni kupci preverijo avtentičnost baze.

Kitajske oblasti se na navedbe, da podatki izvirajo iz šanghajske policije, še niso odzvale. Yi Fu-Xian z Univerze Wisconsin-Madison je dejal, da je prenesel in analiziral vzorec in potrdil pristnost. V vzorci so podatki o prebivalcih iz vseh delov Kitajske, tudi oddaljenih tibetanskih vasi. O arhivu se govori tudi na kitajskih družbenih omrežjih, kjer so termin "Shanghai data leak" v nedeljo blokirali. Za zdaj sicer še ni neizpodbitnega dokaza, da baza resnično vsebuje milijardo...

The New York Times - Potem ko je v začetku avgusta Apple postal prvo ameriško podjetje s tržno kapitalizacijo več kot 1000 milijard (bilijon) dolarjev, se je klubu danes pridružil Amazon. Tečaj njegovih delnic je danes za hip presegel vrednost 2050,27 dolarja, kar je ravno dovolj za bilijonsko tržno kapitalizacijo. V nadaljevanju je delnica izgubila nekaj desetink odstotka, v prihodnjih dneh pa pričakujemo, da bo spet presegla to mejo.

Prvo podjetje, ki je preseglo magično mejo 1000 milijard dolarjev, je PetroChina, ki mu je to uspelo že leta 2007. Toda to je bilo v drugačnih razmerah, saj je PetroChina ravno začel kotirati na šanghajski borzi in že prvi dan skoraj potrojil svojo vrednost. Na hongkonški borzi, kjer je bil kotiral že pred tem, je dogajanje sledilo razmeram v...

Slo-Tech - Neznani napadalci, ki so vdrli v spletno stran za varanje partnerjev Ashley Madison, so pokazali, da je bil že prvi objavljeni arhiv pristen. Včeraj je na internet pricurljal še drugi arhiv podatkov, ki meri 19 GB. V njem je 13 GB velika datoteka, ki naj bi vsebovala elektronske naslove in druge podatkov, a je poškodovana, zato je ni mogoče odpreti in preveriti. Objavili so tudi precej izvorne kode, ki ne pušča nobenega dvoma o pristnosti.

V prvotnem arhivu so podatki 36 milijonov uporabniških računov, torej praktično vseh. Vsebujejo imena, elektronske naslove, šifrirano geslo, številke kreditnih kartic in naslove imetnikov ter še številne druge podatke, ki so jih posredovali uporabniki sami (višina, teža, želje) ali aplikacija...

CNet - V noči na nedeljo smo ob 2.00 uri zjutraj po našem času obeležili prestopno sekundo, ki se v civilni čas po potrebi konec vsakega polletja vrine, da se zagotovi sovpad Sončevega zenita in poldneva po lokalnem času. Razlika je na prvi pogled minimalna, a bi se je v 100 letih nabralo že za kakšno minuto. Povzroča pa ta prestopna sekunda mnogo težav računalniškim sistemom, ki nanjo niso navajeni. Tudi letos je nekaj sistemov in spletnih strani ob polnoči po greenwiškem času za kratek čas obstalo.

Problem je že v Linuxovem jedru do verzije 2.6.29, ki prestopnih sekund ne razume. Čeprav imamo sedaj že tretjo večjo revizijo jedra (3.0.x), mnogo sistemov še vedno teče na starejših verzijah. Še...

BBC - Amnesty International je sporočila, da je na Kitajskem 27. oktobra izginila Džjanping Čeng in šele ta teden so odkrili, kaj se ji je zgodilo. Čengova je bila aretirana in brez sodnega procesa obsojena na leto dni prevzgoje s prisilnim delom v kampu Šibali v mestu Džengdžov zaradi protijaponske objave na Twitterju. Uradno je kriva motenja družbenega reda, ker je na Twitterju povzela sarkastično objavo svojega zaročenca, da bi morali Japonski paviljon na šanghajskem Expoju napasti.

Njen zaročenec Čunhuj Hua je v svoji objavi na Twitterju v kitajščini zapisal Protijaponske demonstracije, razbijanje japonskih izdelkov; vse to so počeli že pred leti pod Čvanom Gvojem (aktivist in izvedenec za posilstvo...

Slashdot - Naomi Klein v članku China's All-Seeing Eye, objavljenem na portalu Rollingstone.com opisuje eksperiment Kitajske z nadzorno tehnologijo v mestu Šenžen.

Kitajska je mesto Šenžen ustanovila pred 30 leti in sicer kot posebno ekonomsko cono. Mesto so zgradili iz nič (pred tem je bila tam manjša ribiška vasica), danes pa ima mesto 100.000 tovarn in 12,4 milijona prebivalcev, v njem pa proizvajajo vse od prenosnikov, TV aparatov, mobilnih telefonov, iPodov, tiskalnikov in avtomobilov.

Šenžen je po eni strani kitajski ekonomski in socialni eksperiment, hkrati pa se je Kitajska v Šenženu odločila izvesti še en eksperiment. V okviru projekta Zlati ščit (Golden Shield) so se Kitajci tako odločili - seveda zgolj zaradi nadzora kriminala - razviti, testirati in pilotno uvesti obsežno nadzorno tehnologijo.

V zadnjih dveh letih so tako v mestu Šenžen namestili okrog 200.000 videonadzornih kamer (v prihodnjih letih načrtujejo namestitev do dveh milijonov kamer), kamere pa nameravajo povezati...