Slo-Tech - Ta mesec bo začel Google ukinjati podporo za razširitve Manifest V2 v svojem brskalniku, o čemer smo obširno pisali lani. Kljub ugovorom razvijalcev in uporabnikov je že dlje časa jasno, da se bo Manifest V2 poslovil v korist naslednika Manifesta V3. Odmikal se je le datum, a tudi tega je sedaj konec.

Uporabniki najnovejših verzij brskalnika, ki sodelujejo v programih Beta, Dev in Canary, bodo že v naslednjih dneh dobili obvestila, da se podpora za Manifest v2 izteka. Najbolj prizadeti so seveda vtičniki, ki blokirajo oglase. Ti imajo v režimu Manifest v2 popoln nadzor nad nalaganjem strani in lahko počnejo karkoli želijo, torej tudi blokirajo vse. Pod Manifestom v3 pa bo to drugače, saj bodo brskalniku lahko le predlagali, kaj naj stori pri izrisu. Z vidika preprečevanja napadov MITM je to pozitivno, medtem ko bo blokiranje oglasov sedaj manj učinkovito oziroma predvsem prepuščeno na milost in nemilost Googlu. Ta ob tem poudarja, da ima novi API chrome.declarativeNetRequest več...

Slo-Tech - Razširitve v Chromu uporabljajo platformo Manifest v2 (Mv2), ki omogoča dostop do API chrome.webRequest, kjer imajo razširitve praktično neomejen dostop do elementov pri nalaganju spletne strani. To omogoča delovanje vtičnikov za blokiranje oglasov, denimo AdBlock, ki na vseh chromiumskih brskalnikih (Chrome, Vivaldi, Edge, Brave) učinkovito opravljajo svoje delo. Ni presenetljivo, da Google to precej jezi, ker je podjetje največji ponudnik oglasnega prostora na spletu. Junija se bo to korenito spremenilo - na slabše.

Tedaj bo postala obvezna uporaba naslednje verzije Manifest v3 (Mv3), ki bo precej manj darežljiva. Novi API chrome.declarativeNetRequest bo bolj restriktiven, saj bo blokiranje izvajal Chrome, razširitev pa bo lahko le zahtevala blokado. Ker bo obstajala kopica omejitev, denimo število pravil za filtriranje, bo rezultat manj predvidljiv in manj temeljit. Da se bo to zgodilo, je jasno že več kot leto dni, premikal se je le rok, kdaj bo Mv3 obvezen. Po juniju 2024 ne...

Slo-Tech - Leta 2002 je Danec Henrik Aasted Sørensen izdal verzijo 0.1 razširitve AdBlock za brskalnik Firefox, leta 2009 pa Američan Michael Gundlach za Chrome in pozneje Safari. Od takrat je to orodje za lažje navigiranje po medmrežju preneslo že več kot 60 milijonov uporabnikov. Ves ta čas pa ni manjkalo kontroverznosti, saj ustvarjalci pravijo, da je blokiranje oglasov samo še ena oblika piratstva. Lahko pa, da bo vsega že kaj kmalu konec (vsaj na brskalnikih Chromium).



Januarja 2023 bo Google Chrome nehal podpirati Manifest v2 (Mv2) - ta omogoča uporabo chrome.webRequest API - in bo začel uporabljati verzijo Manifest v3 (Mv3). To bo močno okrnilo uporabnost dodatkov za blokiranje oglasov na vseh brskalnikih Chromium (Vivaldi, Brave, Edge...)

So se pa temu že odrekli pri Mozilla Firefox-u, ki bo blokiranje oglasov še vedno dopuščal v polni meri in tako upal na rast deleža uporabnikov na trgu brskalnikov.

The Wall Street Journal - Največji igralec na področju digitalnega oglaševanja po poročanju The Wall Street Journala razvija rešitev za blokiranje oglasov v brskalniku Chrome. Dodatek za blokiranje oglasov bo avtomatično integriran tako na mobilni kot namizni različici brskalnika.


Če novica WSJ-ja drži, Google na prvi pogled veliko, saj so oglasi eden izmed najpomebnejših finančnih tokov za podjetje. In prek Chroma do internetnih straneh dostopa več kot 50 odstotkov uporabnikov interneta. Ampak kot vedno, Google ve, kaj dela.

Vendar Google ne bo blokiral svojih oglasov, ampak bo targetiral t.i. nesprejemljive oglase. Kateri pa so najbolj nesprejemnljivi oglasi, definira Koalicija za boljše oglase. Med člani Koalicije sta tudi Google in Facebook. Po njihovem mnenju med tovrstne nezaželjene...

Slo-Tech - Pomudimo se še malo pri blokiranju oglasov, ki v zadnjih mesecih sproža ogromno polemik na internetu. Kot pri toliko drugih ravnanjih, se je tudi to pot aktivnost problematizirala, ko jo je usvojila kritična masa. Pri pripomočkih za blokiranje reklam v brskalnikih je očitno to okrog 20 odstotkov, kolikor znaša svetovni delež njenih uporabnikov med vsemi brskajočimi po internetu. In medtem ko se nekatere strani srdito borijo proti blokiranju oglasov, je drugim vseeno.

V debato se je vmešala namreč tudi stran Stack Overflow, kjer je uredniški odbor zavzel diametralno nasprotno pozicijo kot na primer Wired. Steve Feldman,...

Slo-Tech - Asus je napovedal, da bodo prihodnje leto na svoje pametne telefone in tablice prednameščali in privzeto vključili program za blokiranje oglasov AdBlock Plus. Nameščen bo v Asusov privzeti brskalnik, medtem ko bodo uporabniki Chroma, Firefoxa in ostalih brskalnikov morali za morebitno blokiranje še vedno poskrbeti sami. AdBlock Plus blokira vse oglase, ki niso del programa Acceptable Ads. Vanj se uvrstijo oglaševalci, katerih oglasih niso moteči, se držijo uveljavljenih smernic in dobrego okusa, ter seveda nekaj tudi plačajo.

Na namiznih računalnikih je blokiranje oglasov čedalje popularnejše, smo ugotavljali že avgusta. V Sloveniji na primer reklame blokira skoraj petina uporabnikov (19 odstotkov), kar je zgolj...

The Telegraph - Reklame so postale sestavni del interneta. Ker mnoge strani od njih živijo, smo jih prisiljeni gledati, če ne uporabimo kakšnega vtičnika (recimo AdBlock) za njihovo blokado. V Veliki Britaniji so izračunali, koliko bi na Otoku stal internet, če bi se financiral z naročnino in na njem ne bi bilo oglasov.

Britanske spletne strani so imele lani 6,4 milijarde funtov prihodkov, uporabnikov spleta pa je tam 45 milijonov. Iz teh številk so izračunali, da bi moral posameznik letno plačati 140 funtov (okrog 180 evrov), da bi brez oglasov zbrali enako količino denarja. Pri tem se niso ukvarjali z vprašanjem, kako bi denar zbrali in še pomembneje, kako bi ga razdelili.

Ta številka je zanimivo blizu...

Ars Technica - Oglasi so sestavni del interneta, saj predstavljajo glavni vir financiranja za ogromno množico velikih in malih spletnih strani, ki so za uporabnike brezplačno dostopne. Vse tehnike za blokiranje oglasov so zato nujno kompromis med dvema svetovoma. Uporabniki oglasov seveda ne bi želeli gledati, a če bi ugasnili, bi se zaprle tudi denarne pipice in posledično tudi strani same. Zato ni čudno, da je Microsoftova odločitev, da bo Internet Explorer 10 privzeto vključil zastavico DNT (Do Not Track), sprožila revolt med oglaševalci - pa čeprav ne gre za prikaz oglasov, ampak zgolj sledenje in profiliranje uporabnikov. Ker naj ne bi šlo za zavestno odločitev uporabnikov, marsikod ignorirajo Internet Explorerjevo nastavitev DNT. Si predstavljate, da bi nekdo avtomatično blokiral vse oglase na internetu?

Francoski ponudnik dostopa do interneta Free poizkuša prav...