Evropska komisija - Iz Evropske komisije so v torek sporočili, da storitve iMessage, Edge, Bing in Microsoftovo oglaševanje niso platforme, ki bi si po sveži uredbi DMA zaslužile strožjo obravnavo.

Ko je Evropska komisija lanskega septembra obelodanila spisek tako imenovanih vratarjev interneta (gatekeepers), je bila na njem šesterica velikanov, za katere se smatra, da ključno oblikujejo našo rabo spleta: Alphabet, Apple, Amazon, ByteDance, Meta in Microsoft. Njihove storitve, ki spadajo v skupino "ključnih" (Core Platform Service), so po novi uredbi Digital Markets Act (DMA) podvržene strožjim pravilom delovanja; med drugim bodo morale zagotavljati več odprtosti in sodelovati s konkurenčnimi storitvami. V primeru pogovornih aplikacij to denimo pomeni, da se bodo morale na nek način povezati z drugimi in v Meti so na začetku meseca pričeli razkrivati, kako bomo lahko v WhatsAppu sprejemali sporočila od zunaj. Toda ni nujno, da vse aplikacije omenjene šesterice zapadejo pod ključne. Osnovna kriterija...

Slo-Tech - Danes se je začel uporabljati evropski akt o digitalnih storitvah (DSA), ki med drugim postavlja strožje pogoje obratovanja za 19 velikih spletišč. Formalno so razdeljeni v zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo velike spletne iskalnike (VLOSE). Na tem seznamu je več spletišč podjetja Alphabet (Google) in tudi dve Metini (Facebook in Instagram).

DSA platformam nalaga obveze glede varovanja uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi tveganimi vsebinami. Za velika spletišča pa so pogoji še strožji, denimo uporabniki imajo možnost enostavne odjave od ciljanega oglaševanja, mladoletnim pa ga sploh ne bodo smeli več nuditi. Danes je bil tudi rok za oddajo ocene tveganja, ki jo bodo morala spletišča pripravljati in oddajati periodično. Platforme bodo morale poskrbeti tudi za moderiranje in omogočiti prijavo vsebin. Spletna mesta so se že pripravila na novosti. Facebook tako že nekaj tednov sprašuje uporabnike, ali želijo ciljano oglaševanje ali ne. Tudi...

Slo-Tech - V novi verziji Applovega operacijskega sistema iOS se bo zgodilo nekaj dolgo pričakovanega. Da bo zadovoljil evropsko zakonodajo, bo iOS 17 omogočil nalaganje aplikacij mimo uradne spletne tržnice (sideloading). To pa bo imelo tudi pomembne posledice na finančne tokove, saj te aplikacije ne bodo plačevale 15 ali 30 odstotkov provizije za vse transakcije Applu.

Apple se za to ni odločil samoiniciativno, temveč ga je dobesedno prisilila nova zakonodaja. DMA (Digital Markets Act), ki je začel veljati novembra lani, od vratarjev zahteva, da svoje storitve in platforme odprejo konkurenčnim podjetjem in razvijalcem. Sprememba App Stora in iOS ni edina, ki jo bo DMA povzročil. Obetajo se tudi spremembe Siri, FaceTima itd. Za zdaj bo Apple podprl nalaganje aplikacij od drugod. Podjetje še vedno vztraja, da je to nevarno in neprimerno, saj da uporabnike izpostavlja potencialno škodljivi programski opremi.

Za zdaj bo novost veljala le v EU, a če bodo podobno zakonodajo uvedle tudi druge...

Slo-Tech - Minuli teden sta Evropski parlament in Evropski svet sporočila, da sta se njuni pogajalski skupini sporazumeli o besedilu zakona o digitalnih trgih (DMA), s katerim bodo med drugim definirali, kateri giganti veljajo za vratarje (gatekeepers) in katere prakse bodo zanje nezakonite. Komisija bo imela možnost sankcionirati kršitve.

Zakonski predlog opredeljuje podjetja, ki nudijo ključne storitve in platforme, za katere obstaja največja nevarnost, da bodo z nezakonitimi poslovnimi praksami izkrivljali konkurenco in škodovali potrošnikom. To so tudi ponudniki družbenih omrežij, iskalnikov in brskalnikov. Podjetja, ki imajo tržno kapitalizacijo vsaj 75 milijard dolarjev ali letnih prihodkov vsaj 7,5 milijarde evrov, vsaj 45 milijonov uporabnikov mesečno in vsaj 10.000 poslovnih uporabnikov, bodo štela za vratarje. Taki primeri so na primer Google (iskalnik, brskalnik, oglaševanje), ponudniki platform za komuniciranje (WhatsApp, iMessage, Facebook Messenger itd.) in družbena omrežja....

Reuters - Urad Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS) je v svojem mnenju podprl osnutka obeh novih uredb, popularno imenovanih DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act). Ob tem pa celo svetoval, da unija vzpostavi še dodatne varnostne mehanizme, ki bi uporabnikom v bodoče zagotavljali še več zasebnosti. Slednje bi lahko pomenilo zeleno luč poslancem, da tekom zakonodajnega postopka še dodatno zaostrijo posamezne načrtovane varovalke.

Urad, ki ga vodi Wojciech Wiewiórowski, je glede DMA zapisal, da gre za predpis, ki bo zagotavljal pošten in odprt digitalni trg ter prav tako upravljanje uporabniških podatkov. Spletna podjetja pa bi morala najti preprost in dostopen način, s katerim bi uporabniki lahko izrazili svoje strinjanje oz. nestrinjanje z uporabo njihovih osebnih podatkov. Prav tako bi morali biti na voljo preizkusi, ki bi v praksi pokazali dejansko anonimnost takih podatkov. Ko gre za DSA, pa EDPS precej ostro meni, da bi moralo biti profiliranje uporabnikov...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes razkrila predloga novih aktov DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act), ki prinašata največje spremembe na področju digitalnih platform, trgovine in konkurenčnosti v zadnjih 20 letih. Evropska komisarja Margrethe Vestager in Thierry Breton, ki sta vodila pripravo nove zakonodaje, sta ob tem dejala, da poslovni in politični interesi peščice podjetij ne smejo določati naše prihodnosti. Ker večina platform, ki so danes dominantne, ob predstavitvi trenutno veljavnih predpisov leta 2000 sploh še ni obstajala, je posodobitev nujna. Zagotoviti je treba, da imamo orodja, ki zagotavljajo spoštovanje pravil in načel povsod, sta še dodala.

Ni skrivnost, da je zakonodaja usmerjena zlasti proti brzdanju Googla, Appla, Amazona in Facebooka, ki so vsi ameriška podjetja. To do neke mere oži nabor orodij, ki jih ima EU na voljo, ne pa bistveno. Evropska komisija ta podjetja označuje kot vratarje interneta, saj postavljajo pravila igre tako za svoje...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes MasterCardu naložila 570 milijonov evrov globe, ker je zlorabljal svoj tržni položaj in zaračunaval previsoke provizije. Ključni problem je bilo nespoštovanje enotnega trga v EU, saj je Mastercard podjetjem zaračunaval provizije glede na državo, v kateri se nahajajo, četudi so banke v drugih državah članicah EU ponujale ugodnejše pogoje. Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je dejala, da evropski potrošniki plačilne kartice uporabljajo vsak dan, ko kupujejo hrano, oblačila ali dobrine prek spleta. S tem, ko je Mastercard trgovcem onemogočil iskanje ugodnejših pogojev poslovanja pri bankah v drugih članicah EU, je umetno zvišal cene kartičnih plačil, s čimer je škodoval potrošnikom in trgovcem v EU. Zaradi tega...

Google - Plačevanje za spletne vsebine je ta hip eden večjih problemov, ki pretresajo časopisno industrijo. Za razliko od papirja so vsebine na spletu tipično brezplačne, uporabniki pa so tega navajeni, tako da bodo raje šli drugam, kakor investirali v plačilo po članku ali mesečno naročnino (paywall, ala nytimes ali piano), oziroma vsaj tako se zdi. Kot eno od rešitev se že dlje časa omenjajo mikroplačila, vendar se ta niso nikoli zares prijela.

Google je medtem mnenja, da lahko zaradi ogromne baze podatkov o spletnih uporabnikih ponudi konkretno in ekonomsko vzdržno alternativo - plačevanje spletnih vsebin z izpolnjevanjem kratkih spletnih anket, povezanih s pravkar gledano vsebino. Ankete dobavijo in plačajo zunanji naročniki, prej oglaševalci, zdaj podjetja, željna tržnih raziskav.

"Surveywall", kot se storitvi "Google...