Slo-Tech - Raziskovalci ameriškega podjetja General Atomics poročajo o rekordnem dosežku na področju fuzije, saj so v reaktorju tokamak uspeli doseči gostoto plazme, ki za 20 odstotkov presega Greenwaldovo mejo. Kadar gostota plazme v tokamakih preseže to vrednost, postane nestabilna, njena temperatura upade in sistem izgubi precej energije v faznem prehodu iz plazme. Ta pojav je buren in lahko povzroči poškodbe na opremi, zato v tokamakih gostoto plazme načrtno vzdržujejo pod to mejo. V drugih vrstah reaktorjev, denimo stelaratorjih, je Greenwaldovo mejo možno enostavno preseči.

O dosežku pišejo v zadnji številki revije Nature. Z gostoto so Greenwaldovo mejo presegli za 2,2 sekunde. Uporabili so tokamak DIII-D, ki je v lasti ameriškega ministrstva za energije in je namenjen raziskavam. Prav tako so uspeli precej zmanjšati nestabilnosti na robovih (tako imenovani ELM), ki lahko poškodujejo stene reaktorja ali so vir drugih nestabilnosti v plazmi.

V članku poročajo, da sta ključni novosti...

Slo-Tech - Pred tednom dni je podjetje DoNotPay napovedalo, da bodo na sodišču prvikrat uporabili umetno inteligenco kot zagovornika. Joshua Browder, izvršni direktor podjetja, je sedaj sporočil, da je načrt padel v vodo. Odvetniške zbornice iz več zveznih držav so jim zagrozile, nekatere tudi neposredno s sodnim pregonom. Zamisel so zato za zdaj opustili.

DoNotPay že dlje časa uporablja umetno inteligenco za pritožbe na globe za prometne prekrške. Sedaj pa so želeli narediti korak naprej in 22. februarja v Kaliforniji to preizkusiti tudi v živo. Obtoženec bi imel na sodišču pametna očala in slušalko, ki bi umetni inteligenci omogočali spremljanje dogajanja in narekovanje, kaj naj oseba reče. Šlo je za primer prometnega prekrška, zato tudi neuspeh ne bi imel tragičnih posledic. DoNotPay je namreč dejal, da bo v tem poravnal globo namesto voznika.

A odvetniki niso bili navdušeni nad idejo. Browder je pojasnil, da so kmalu po napovedi začeli dobivati precej ostrih odzivov in jeznih pisem....

Slo-Tech - DeepMindova umetna inteligenca, ki se je naučila že marsikaj, od igre do napovedovanja zvijanja proteinov, je lahko v pomoč tudi arheologom. Kot poročajo v zadnji številki Nature, je najnovejši izdelek z imenom Ithaca globoka nevronska mreža, ki pomaga pri tolmačenju starih tekstov. Izurjena na 78608 starogrških besedilih, ki so bila opremljena z metapodatki, je sposobna oceniti, kdaj je bilo neznano besedilo napisano, kje je nastalo, in predvideti manjkajoče črke. Pri tem ni briljantna, je pa z 62-odstotno natančnostjo predvidevanja pri obnavljanju manjkajočih in poškodovanih delov uporaben pripomoček za arheologe.

Arheologov še dolgo ne bo mogla nadomestiti, poudarja profesorica Eleanor Dickey z readinške univerze. Strokovnjaki za antična besedila so prav tako zelo dobro izurjeni za to početje, zato ni čisto jasno, kje bo mesto Ithace v celotnem postopku, dodaja. Zagotovo pa bo zanimivo preizkusiti, ali in koliko bo izboljšala delo arheologov. Ithaca namreč ni prvi poizkus, saj...

Slo-Tech - O zlivanju jeder ve fizika že dovolj, da lahko zvezdno reakcijo poustvarimo tudi na Zemlji. To poteka v fuzijskih reaktorjih, med katerimi je pogostejša izvedba sovjetski tokamak, kakršen bo tudi največji ITER v Franciji. A medtem ko fiziko razumemo, niso inženirski problemi nič manjši. Reševati jih lahko pomaga DeepMindova umetna inteligenca.

Inženirski problemi namreč niso nič manj pomembni, morebiti celo bolj. Gorivo, torej devterij in tritij, je treba dovolj segreti, ju držati dovolj časa zadrževati na majhnem področju, a hkrati dovolj proč od sten reaktorja. Medtem ko v zvezdah to delo opravlja gravitacija, so v tokamakih potrebni močni magneti, ki skrbijo za usmerjanje plazme. Če ta trči ob stene reaktorja, sicer ne bo jedrske eksplozije, ga pa vseeno poškoduje, reakcija pa se seveda že precej prej ustavi. Nadzor plazme je torej ključnega pomena za delovanja fuzijskega reaktorja.

DeepMind, ki se je proslavil z umetno inteligenco za igranje igre go, vmes pa rešil še problem...

DeepMind - Alphabetov laboratorij za strojno inteligenco DeepMind je izgotovil nov algoritem, ki se je na samosvoj način izmojstril v igranju šaha, goja, šogija in Atarijevih arkadnih iger. Za učenje ne potrebuje predhodnega branja navodil ali vdelanih izkušenj, temveč se uči na podoben način kot otroci, s preizkušanjem posameznih potez in grajenjem notranjega modela igre, kar pomeni novo stopnjo v razvoju strojnih algoritmov z zmožnostjo posplošenega sklepanja.

Napredovanje DeepMindovih strojnih algoritmov je za nepoučenega opazovalca verjetno videti kot dolgočasno zbiranje naslovov prvaka v raznoraznih igrah. Toda zadaj se skriva zanimivo preizkušanje različnih pristopov k obvladovanju izzivov, ki nas utegnejo nekoč pripeljati do umetne inteligence, ki se bo znala odločati in učiti podobno kot človek. Sloviti AlphaGo, ki je v igri go nadvladal človeka, je - podobno kot šahovski algoritmi - uporabljal napredno različico drevesa dogodkov, ki za množico potez v prihodnosti pove predvideni...

Slo-Tech - DeepMindova strojna inteligenca AlphaStar, za igranje Starcrafta 2, je "v divjini" dosegla najvišji rang - velemojster (grandmaster), in sicer z vsemi tremi rasami ter brez prirejenih igralnih razmer.

Raziskovanje strojnega učenja za svoje poligone uporablja vse zahtevnejše igre. Šahu, kjer je bila dovolj surova moč, je sledil Go, kjer je moral računalnik že razviti neko mero intuicije in strategije. Naslednja stopnja so igre z nepopolnimi informacijami in kompleksnejšimi razmerji med igralnimi enotami - kot je na primer Starcraft 2, ki so ga za izziv vzeli v Googlovem laboratoriju DeepMind. Januarja smo poročali o verziji agentov, ki so premagali profesionalna igralca TLOja in MaNo; toda dogodek je nosil važne opombe. AI je znala gledati po vsem ozemlju naenkrat, obenem pa je obvladala le Protosse in nekaj kart. Manj kot leto dni je trajalo, da je z opisane stopnje prešla na polnopravno sodelovanje na online strežnikih in se prebila v zgornji poldrugi promil (človeških) igralcev.
...

Slo-Tech - Londonski DeepMind, ki ga je Google kupil pred petimi leti in je počel že marsikaj, od igranja goja in branja z ustnic do diagnostike očesnih bolezni, sedaj napoveduje tudi odpovedi ledvic. O dosežku poročajo v Nature.

To ni prvi DeepMindov izlet v zdravstvo. V resnici v britanskih bolnišnicah že nekaj časa preizkušajo sistem Streams, ki je namenjen diagnosticiranju težav z ledvicami. Streams ne uporablja umetne inteligence ali strojnega učenja, a mu kljub temu ne gre slabo. Zdravniki, ki so uporabljali Streams, so spregledali le tri odstotke primerov poslabšanja delovanja ledvic, medtem ko je brez Streamsa takih primerov 12 odstotkov. Streams deluje klasično, torej brez umetne inteligence, predvsem zato, ker je s tem laže začeti. Bolnišnice in...

engadget - Energetska učinkovitost podatkovnih centrov je velika tema. Zlasti, če gre za Googlove centre, ki v času razcveta oblačnih storitev s svojimi tisočerimi strežniki pogoltnejo enormne količine energije. Zdaj so nalogo, to je vzdrževanje primerne temperature za zanesljivo delovanje sistemov, poverili svojemu hčerinskemu podjetju DeepMind, ki se ukvarja z umetno inteligenco (AI). Ta je sicer bila že nekaj časa doslej zadolžena za dajanje priporočil glede ukrepov, ki pa so jih nato izvajali človeški uslužbenci.

Po novem pa za dobro počutje strežnikov, ki podpirajo storitve kot so Gmail, iskalnik in YouTube, umetna pamet skrbi neposredno. Gre za prvi tak sistem na svetu, in po besedah predstavnikov Googla so prihranki že vidni. Seveda pa...

Slo-Tech - Fuzijski reaktor Wendelstein 7-X, ki so ga Nemci začeli graditi leta 2005 in dokončali leta 2014, deluje po načrtih. Prve množine helijeve plazme pri temperaturah milijon stopinj Kelvina so v njem pridobili pred natanko letom dni, sedaj pa so potrdili, da obratuje v skladu z načrti. Kot so objavili v Nature Communications, je razlika med napovedmi in meritvami manj kot 1/100.000, kar je dovolj, da ga proglasimo za delujočega.

Wendelstein 7-x je vrsta fuzijskega reaktorja (stellarator), ki vročo plazmo kroti z močnimi magnetnimi polji. V resnici gre za precej star dizajn, ki so ga izumili že leta 1958, a se je v 70. in 80. letih umaknil alternativnemu dizajnu tokamak, ki pa ima tudi svoje težave, zato se stellarator ponovno uveljavlja. V stelleratorju s tuljavami ustvarijo gnezdena toroidna magnetna...