Slo-Tech - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je podpisal zakon, ki de facto dovoljuje piratstvo, saj za uporabo avtorsko zaščitenih del tujih avtorjev iz sovražnih držav ni več potrebno urediti licence. Zakon vključuje filme, glasbo, računalniške programe in podobno.

V zakonu so zapisali, da je to posledica sovražnih odnosov številnih držav do Belorusije, med katere prištevajo Evropsko unijo, ZDA in Veliko Britanijo. Zakon zato brez soglasja ali dovoljenja lastnikov avtorskih pravic dovoljuje uporabo njihovih izdelkov, če je to potrebno za doseganje intelektualnega ali duhovnega potenciala beloruskega ljudstva, ko je to nujno za domači trg. Kako se bo ta nujnost presojala, v zakonu ni navedeno.

V praksi pa to naj ne bi pomenilo, da bi lahko vsi brezplačno uporabljali avtorsko zaščitena dela, ampak si jih dejansko prisvaja beloruska država. Nadomestila bi morali uporabniki priglasiti in plačati na beloruske državne račune, kjer se bodo zbirali, dokler bodo v veljavi zahodne sankcije...

Slo-Tech - Pred letošnjim vrhom World Summit of Free Iran, ki bi moral potekati 23. in 24. julija v Albaniji, je bila država tarča hekerskega napada. V nedeljo in ponedeljek, 17. in 18. julija, so bile več ur nedostopne spletne strani državnih inštitucij in kopica javnih storitev. Analiza podjetja Mandiant kaže, da je bil napad politično motiviran in da je uporabljal izsiljevalsko programsko opremo Roadsweep, stranska vrata Chimneysweep in program za brisanje podatkov Zeroclear. Napad je najverjetneje zagrešil Iran, so še ugotovili.

To sklepajo iz preteklih incidentov, kjer so bili uporabljeni isti programi in ki so prav tako izvirali iz Irana. Hekerski napadi so že stalnica, med naročniki ali izvajalci pa Iran ni nobena izjema. Večina napadov je omejena na pridobivanje informacij in so vohunske narave, medtem ko je bil julijski napad drugačen. Njegov namen je bil povzročiti škodo. Napad na Albanijo predstavlja napad na članico zveze NATO, kar je v tej obliki redko. Ali je napad res naročil...

Slo-Tech - Zahodna družbena omrežja in IT velikani so se po začetku napada na Ukrajino dokaj odločno lotili omejevanja ruske propagande, pospešeno zapirajo tudi svoje storitve v Rusiji.

Kaj kmalu po ruski invaziji na Ukrajino prejšnji četrtek je postalo jasno, da so Rusija in zahodna tehnološka podjetja na hitri poti v prepir. Vemo, da je vzhodna velesila v zadnjem desetletju postala eden poglavitnih proizvajalcev spletnih političnih dezinformacij, zato je bilo logično pričakovati, da bo ob začetku vojne sprostila potencial svojih internetnih trolov in skušala s propagandno vojno v spletnih objavah utrditi svoja stališča. Toda v nasprotju z nekaterimi preteklimi dogodki so bili tokrat Meta, Twitter in ostali na to odlično pripravljeni. Hitro so se lotili preverjanja informacij, ki so ob spopadu zaokrožile po omrežjih, kar ruskim organom seveda ni bilo preveč všeč, nakar so si udarci in protiudarci sledili z veliko naglico.

Že v petek je Rusija otežila dostop do Facebooka, ker se omrežje ni...

Slo-Tech - Med stopnjevanjem napetosti v Ukrajini so hekerji sporočili, da so okužili računalniško omrežje beloruskih železnic, s čimer želijo preprečiti ruski napad na Ukrajino. S hekerskim napadom želijo otežiti in upočasniti beloruskih železnic za prevoz ruskih sil in oborožitve. Za domnevni napad je odgovornost prevzela skupina Beloruski kiberpartizani (Belarusian Cyber-Partisans). Za izročitev dešifrirnih ključev zahtevajo izpustitev 50 političnih zapornikov in odhod ruskih sil iz Belorusije.

Ob tem so hekerji dodali, da so skušali minimalno prizadeti potniški promet in nujne službe. Osredotočili so se na tovorni promet. Po lastnih navedbah skupina šteje 20-30 ljudi, ki so se združili po krvavem zatrtju protestov v Belorusiji proti predsedniku Aleksandru Lukašenku poleti 2020. Označujejo se kot haktivisti, ki se borijo proti režimu. Že lani so za MIT Technology Review povedali, da se s hekerskimi napadi borijo proti nasilju in zatiranju beloruskega režima, da bi se v državo vrnili...

Slo-Tech - Ruske varnostnoobveščevalne sile so sporočile, da so aretirale bistvene člane zloglasne kiberkriminalne združbe REvil in zaplenile njeno infrastrukturo ter imovino. Gre za zanimiv razplet ene najbolj razvpitih zgodb s področja kibernetske varnosti v zadnjih letih, ki ima še dodatne podtone v luči trenutnih trenj med Rusijo in Zahodom spričo kopičenja sil ob meji z Ukrajino.

Verjetno ne bo napačna oznaka, da je bila kiberkriminalna združba REvil zadnjih nekaj let dežurni monstrum pod posteljo, ko je šlo za izsiljevalske hekerske napade (ransomware). Od svojega nastanka v letu 2019 je zelo hitro pridobivala na razvpitosti, predvsem zaradi drznosti, nastopaštva in brezobzirnosti tako do žrtev kot svojih zasledovalcev. Skupina je namreč ciljala zgolj podjetja in ustanove, ki so imele veliko pod palcem, da je lahko zahtevala rekordne odkupnine za ugrabljene podatke, kar naj bi jim letno prineslo več kot 100 milijonov dolarjev izplena. Na svojem blogu Happy Blog so se obenem delali...

Slo-Tech - Od nedeljskih volitev v Belorusiji je bil dostop do interneta in mobilnih omrežij v državi moten. Medtem ko beloruske oblasti trdijo, da gre za dejanja tujih sil in kibernetske napade, ki naj bi jih zaznal tudi tamkajšnji CER, je resnica drugačna. Gre za akcijo beloruskih oblasti, ki so izklop interneta želele prikazati kot nesrečo ali sabotažo, ugotavljajo pri NetBlocks. Blokade so se začele v nedeljo ob polnoči, torej pred volitvami, in še trajajo.

Direktor nevladne organizacije, ki spremlja izklope interneta po svetu NetBlocks, pojasnjuje , da je država pripravila seznam več kot 10.000 ključnih besed, s katerimi so blokirani celi deli interneta. Facebook, Twitter, YouTube, Amazon in celo Disney so blokirani. Nedostopna je večina tujih medijev. Operaterji izvajajo tako imenovano preverjanje prometa (deep packet inspection), s čimer se blokirajo neželene vsebine. Zaradi tega internet ni povsem nedostopen, temveč so občasno nekatere strani dostopne. Tudi številni VPN-ji so...

Reuters - Decembra 2015 je v Ukrajini 80.000 gospodinjstev za več ur ostalo brez električne energije, ker so hekerji organizirano napadli ukrajinsko energetsko mrežo na več točkah. Prvemu hekerskemu napadu na elektroenergetsko omrežje običajno sledi drugi, kar se je zgodilo lanskega decembra. Med 17. in 18. decembrom lani so v severnem delu ukrajinske prestolnice Kijev ostali brez električne energije, preiskava pa je sedaj potrdila, da je šlo za hekerski napad, neuradne vire navaja Reuters.

Preiskava je doslej pokazala, da so hekerji napadli delovne postaje in krmilne sisteme SCADA, ki so bili povezani na 330-kilovoltno razdelilno transformatorsko postajo za severni del Kijeva. Ukrajinski elektrodistributer Ukrenergo je...

Reuters - S hekerskim napadom je iz ruske centralne banke izpuhtelo za dve milijardi rubljev (29 milijonov evrov) vlog, ki jih imajo pri njej ruske komercialne banke. Napadalci naj bi bili poizkušali izmakniti kar pet milijard rubljev, a so dogajanje vmes opazili in transakcije prekinili. Tiskovna predstavnica banke Ekaterina Glebova je vdor potrdila in dodala, da že pripravljajo nove varnostne ukrepe, ni pa mogla natančno povedati, kdaj točno se je napad zgodil. Podrobnosti o napadu še niso znane.

Ob teh vesteh se seveda takoj spomnimo na napad na bangladeško centralno banko oziroma njen račun v New Yorku, od koder so letos februarja ukradli 81 milijonov dolarjev. Večine denarja še niso povrnili, vdor pa naj bi bil mogoč, ker so napadalci pridobili bangladeške...

Slo-Tech - Belorusija je sprejela amandma zakona, v angleškem prevodu poimenovanega Improvements to the Usage of the National Segment of the Internet.

Zakon, s katerim želijo "izboljšati" rabo domačih spletnih storitev, uvaja številne omejitve glede uporabe interneta. Omejen je obisk oz. raba tujih spletnih strani, neupoštevanje zakona pa šteje za prekršek, ki lahko državljane stane tudi do 100€. Podjetja in podjetniki morajo za nudenje svoje storitve uporabljati belorusko vrhnjo domeno. Pooblastila za nadzor nad izvajanjem zakona so dobili davčni urad, policija in tajna policija.

Z uporabo beloruske krovne domene so tuje spletne trgovine, v kolikor ne odprejo poslovalnice v Belorusiji, praktično obsojene na izključitev iz poslovanja. Vsi tovrstni nakupi prek spleta so s sprejemom tega zakona namreč postali nelegalni. Če se belorusko državno tožilstvo zatem odloči, da tovrstne prakse ne bo toleriralo, lahko uvede tožbo proti dotičnemu prodajalcu. Če je ta spletna trgovina npr. Amazon, ki bi...