Računalniški muzej -

Do začetka devetdesetih je evropski model odprtih sistemov OSI kljub izdatni podpori Evropske skupnosti in telekomunikacijskih podjetij začel izgubljati boj v tako imenovani protokolni vojni. Med glavnimi razlogi za nenadno prevlado omrežij utemeljenih na internetnih protokolih TCP/IP so bili bolj preprosto in robustno delovanje, prosta dostopnost programske opreme za nekatere Unix distribucije in sprostitev omrežja za komercialno uporabo. Model OSI je v primerjavi s TCP/IP trpel zaradi prevelike sistemske zapletenosti, izdatnih varnostnih mehanizmov in predvsem slabo razvite storitvene plati. Model OSI so tako kot pri nas tudi v Evropi še konec osemdesetih v veliki meri dopolnjevali z omrežnimi storitvami, ki jih je v tem času ponujal DECnet. Omrežni protokoli DECnet so bili sedem plastni ureditvi OSI namreč že zgodaj in še najbolj prilagojeni. V okviru projekta COSINE so sicer predvideli, da bodo ob zadostnem razvoju storitev lahko dosegli pretvorbo vseh obstoječih omrežij v...

Računalniški muzej -

Prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bi omogočili heterogeno povezovanje informacijskih sistemov ne glede na proizvajalca strojne in programske opreme, so konec osemdesetih vendarle obrodili sadove. V Evropi so v skladu s strateško usmeritvijo k večji neodvisnosti na področju računalništva in računalniških mrež še naprej izdatno podpirali razvoj odprtih sistemov po modelu OSI, na krilih ameriške računalniške prevlade pa se je vse bolj krepila vloga odprtih sistemov po modelu TCP/IP. Začeli so se pojavljati dvomi o prihodnosti modela OSI, vendar je prevladalo mnenje, da je potrebno razvijati neodvisen evropski model. Model OSI so v Evropi prek državnih PTT podjetij, ki so skoraj izključno obvladovala telekomunikacije, uvajali v javna omrežja, prek projekta COSINE pa so oblikovali tudi ločeno namensko omrežje IXI za povezavo evropskega raziskovalnega in javnega sektorja. Do leta 1988 so v okviru projekta COSINE standardizirali vrsto storitev, na primer elektronsko...

Slo-Tech - Danes mineva 30 let od prve internetne povezave v Sloveniji, s čimer se je mlada država tedaj vpisala med elitno druščino dobrega ducata držav s temi zmožnostmi. Prvo povezavo so na ljubljanskem Inštitutu Jožef Štefan (IJS) vzpostavili do Amsterdama, od tam pa v mednarodno internetno omrežje. IJS je ob tej obletnici v sredo organiziral tudi spletni dogodek.

Med najbolj zaslužnimi za povezavo Slovenije z internetom je Borka Jerman Blažič iz Laboratorija za odprte sisteme in mreže. Dostop do interneta bi se lahko bil zgodil tudi nekoliko prej, a je trajalo dve leti, da so beograjske oblasti izdale dovoljenje za najem povezave do mednarodne infrastrukture COSINE. Prva povezava z Dunajem je zaživela junija 1991, nato pa so se morali dogovoriti za povezavo do mednarodnega interneta v ZDA, ki so jo dobili v Amsterdamu. Ko je bila vzpostavljena še pot po Evropi od Ljubljane do Amsterdama, je bilo možno priti do ameriškega interneta. Povezave po Evropi so tedaj potekale po linijah...

Slo-Tech - Nenavaden primer izpada interneta v celotni državi se nadaljuje. Na Tongi že sedmi dan nimajo normalne povezave do internet, potem ko se je minulo nedeljo pretrgal podmorski kabel, ki državo povezuje do mednarodnih vozlišč. Še vedno je edina povezava v svet satelitska povezava, ki jo je vzpostavil ponudnik satelitskega interneta Kacific in s katero lokalnemu operaterju EziNETu zagotavlja osnovno povezljivost.

Izkazalo se je, da je kabel prekinjen na dveh mestih, so sporočili iz podjetja Tonga Cable Ltd. Prva poškodba je 11 kilometrov od Tongatapuja na globini 23 metrov, druga poškodba pa je slabih osem kilometrov od otoka na globini 17 metrov. Ker se je kabel prerezal v plitvem morju, sta možna razloga malomarnost kakšne ladje, ki ga je pretrgala s sidrom, podmorski potres...

Inštitut Jožef Stefan - Te dni mineva 20 let, od kar je Slovenija dobila svetovni splet, ki je še danes najpriljubljenejši internetni del. Daljnega leta 1993 so namreč na Inštitutu Jožef Štefan v Nacionalnem superračunalniškem centru na računalniku Hewlett-Packard CONVEX C3860 postavili prvi spletni strežnik v Sloveniji. Mark Martinec, oče prve strani, jo je tedaj javno pokazal 21. novembra 1993.

Na spletni strani www.ijs.si/slo/ so tedaj predstavljali tako delovanje inštituta kakor tudi državo Slovenijo, ki je bila tako kakor internet nova prebivalka na svetu. Angleška verzija te strani je služila kot promocija Slovenije v svetu, kar je počela tako dobro, da si je z Japonsko zaslužila nagrado v mednarodnem projektu Virtual...

The New York Times - Od četrtka je ostala Sirija odrezana od interneta in brez delujočega mobilnega telefonskega omrežja, s čimer so oblasti želeli otežiti delo upornikom. Sicer oblasti trdijo, da so za prekinitve komunikacij krivi teroristi, a vse kaže, da so zanje odgovorne same. Toda v nasprotju z njihovimi pričakovanji komunikacije med uporniki s tem niso bistveno ranili.

Da se utegne zgoditi kaj takšnega, so uporniki sumili že od lanskih sporadičnih prekinitev dostopa do mednarodnega interneta. Na popolno prekinitev so se zato pripravljali. V državo so prek libanonske in turške meje pretihotapili ogromno komunikacijske opreme, predvsem satelitskih telefonov s podporo za Skype. Aktivisti zatrjujejo, da so odlično opremljeni in...

MIZKS - Prihodnji teden se bo v Dubaju začel svetovni telekomunikacijski vrh WCIT12, ki ga prireja svetovna telekomunikacijska zveza ITU. Najbolj dramatični komentatorji napovedujejo, da bodo svetovne sile določale prihodnjo usodo interneta. Drugi menijo, da se bo zgodilo še manj kot na okoljskih konferencah, zato se internetu ni treba bati sprememb. Takšno je bilo tudi stališče udeležencev okrogle mize o upravljanju interneta, ki so jo včeraj pripravili na znanostno-šolsko-športno-kulturnem ministrstvu.

Kaj so povedali nastopajoči?

Generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk je predstavil namen WCIT12 in glavne teme, o katerih bodo razpravljale nacionalne delegacije –...

Slo-Tech - Konec prejšnjega tedna so ameriški časopisi The New York Times, Los Angeles Times in The Wall Street Journal objavili članke o skrivnih sodnih pozivih s katerimi sta obveščevalna služba CIA in ameriška Državna zakladnica (Treasury Department) pridobila mednarodne podatke o bančnih transakcijah preko sistema SWIFT.

Preko sistema SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) se pretakajo podatki o mednarodnih finančnih transakcijah iz 7800 finančnih ustanov iz več kot 200 držav. Podatke so kakopak pridobivali zaradi borbe proti teroristom oziroma njihovim financerjem. Po uradnih zagotovilih ni šlo za izkopavanje podatkov (tim. data mining), pač pa so dostopali le do omejenega števila podatkov. Kljub temu je sedaj povsem jasno, da imajo ameriški državni organi preko SWIFT-a dostop do vseh mednarodnih finančnih transakcij. (Mimogrede: se še kdo spomni izmikanj glede prisluškovanja NSA Američanom?) Ameriška administracija je razkritje kritizirala, saj naj bi...