Slo-Tech - Univerza v Kjotu je zaradi tehnične napake izgubila 77 TB podatkov, vključno z nekaterimi varnostnimi kopijami. Incident se je zgodil med 14. in 16. decembrom, med njim pa je izginilo 34 milijonov datotek 14 raziskovalnih skupin. Od teh so štiri tako prizadete, da dela ne bodo mogle obnoviti iz drugih varnostnih kopij. Vse prizadete uporabnike so o težavi že obvestili, podrobnosti pa javnosti niso razkrili.

Univerza v Kjotu sodi med najuglednejše svetovne univerze. Znana je zlasti po svojih raziskavah na področju kemije, dobri pa so tudi v biologiji, fiziki, vedah o materialih in medicini. Za računske probleme uporabljajo sistem Hewlett Packard Cray in podatkovni sistem DataDirect ExaScaler. Po incidentu, ko je rutinski postopek ustvarjanja varnostne kopije iz še nepojasnjenih razlogov uničil podatke, so ustavili vso varnostno kopiranje. V tem mesecu bodo vzpostavili nov sistem za ustvarjanje varnostnih kopij, hkrati pa bodo poleg polnih kopij shranjevali tudi inkrementalne...

Slo-Tech - Dve od petih nagrad Breakthrough Prize, ki veljajo za najbolj finančno donosne v znanosti in tehnologiji, sta letos odšli v roke raziskovalcem, katerih odkritja so bistveno pripomogla k boju proti širjenju novega koronavirusa; med njimi je tudi Katalin Kariko.

Pred slabim desetletjem je ruski milijarder Jurij Milner ustanovil novo fundacijo za vsakoletno nagrajevanje prelomnih dosežkov v znanosti, Breakthrough Prize. Poleg je pritegnil še vrsto drugih ljudi, ki imajo pod palcem nekaj več od običajnih smrtnikov, od Sergeya Brina do Marka Zuckerberga, zato so same nagrade kar zajetne in v zadnjih letih znašajo po 3 milijone ameriških dolarjev. Nobelove so po slovesu še vedno precej spredaj, toda prebojne so za dobitnike ponavadi donosnejše - če se jih ne razdeli po večji skupini, kajti za razliko od Nobelovih so tu omejitve glede števila prejemnikov ohlapnejše. Tako kot lani, bodo tudi letošnji nagrajenci na dejansko podelitev morali še počakati na epidemiološko varnejše čase, do...

University of Chicago - Ameriški in kitajski raziskovalci so pokazali, da razmeroma enostavna sprememba v delovanju informacijske RNK za kar polovico poveča pridelek tako spremenjenega riža in krompirja.

Rastoča človeška populacija in vse bolj drastične posledice podnebnih sprememb resno bremenijo naše sisteme pridelave hrane. Zato si v biotehnologiji že dlje časa prizadevajo tudi s pomočjo genskega inženiringa ustvariti rastline, ki bodo odpornejše na višje temperature in pomanjkanje vode ter bodo obilneje rodile. Toda čeprav je napredek zaznaven, so veliki preboji še bolj redki in zato je nedavno odkritje znanstvenikov z univerz Chicago, Peking in Guizhou, da že razmeroma enostavna modifikacija delovanja mRNK močno poveča pridelek najbolj razširjenih poljščin, toliko bolj razburljivo. Obenem pa bi lahko povedalo več tudi o podobnih mehanizmih v živalskih organizmih in človeku.

Že nekaj časa vemo, da gol spisek genov, ki v našem DNK hranijo recept za sestavne dele organizma, zlepa ne predstavlja vsega,...

Slo-Tech - Da smo v manj kot letu dni po izbruhu epidemije covida-19 dobili prva cepiva, so zaslužni raziskovalci, ki so na tehnologiji mRNA delali že dolga leta. Med njimi je tudi madžarsko-ameriška biokemičarka Katalin Karikó, ki je leta 1985 z možem in tri leta staro hčerjo odpotovala v ZDA, da bi si ustvarila znanstveno kariero. Deset let pozneje, ko je že več let raziskovala tehnologijo mRNA, so jo na univerzi degradirali in ji onemogočili zasledovati mesto redne profesorice (tenure). Enajst let pozneje je ta ista univerza vložila prvo patentno prijavo na podlagi njenega dela, petindvajset let pozneje pa je delo Katalin Karikó rešilo več stotisoč življenj.

Zamisel, da bi v mRNA zapisali gensko zaporedje, ki sprožilo izdelavo proteinov, proti katerim bi potem imunski sistem tvoril odziv, ni nova. Vse od odkritja mRNA 1961 so raziskovalci razmišljali, kako bi telesu podtaknili takšno mRNA. Glavni problem je predstavljal imunski sistem, ki tujke pohrusta, kamor seveda sodi tudi tuja mRNA....

Slo-Tech - Včeraj so v San Franciscu razglasili prejemnike letošnjih nagrad za izjemne dosežke v vedah o življenju, fiziki in matematiki. Fundacija Breakthrough Prize, ki istoimenske nagrade podeljuje že od leta 2012, je zaradi epidemije slovesnost prestavila na marec. Vseeno pa vemo, kdo so prejemniki najzajetnejših nagrad v znanosti, ki po finančnem nadomestilu trikrat presegajo Nobelove nagrade. Letos so podelili šest najvišjih nagrad, kar je zgornja meja (štiri za vede o življenju, po eno iz fizike in matematike). Prejeli so jih:

• David Baker za razvoj novega načina oblikovanja proteinov, ki jih v naravi ni in ki imajo potencialno uporabo pri zdravljenju bolezni;
• Catherine Dulac za odkritje genskega ozadja in nevronskih povezav, ki so odgovorne za kompleksno vedenje med starševstvom, in odkritje, da so nevronske povezave za moško in žensko vedenje prisotne v obeh spolih;
• Yuk Ming Dennis Lo za odkritje, da je DNK zarodka prisotna v materinem krvnem obtoku, kar lahko izkoristimo za enostavno in...

Slo-Tech - Nobelove nagrade so res najprestižnejše, niso pa najdonosnejše. Ruski milijarder Jurij Milner je skupaj s Facebookovim ustanoviteljem Markom Zuckerbergom, Googlovim soustanoviteljem Sergeyem Brinom in Anne Wojcicki iz 23andme podelil nagrade za znanstvene preboje (Breakthrough Prize), ki jih delijo od leta 2012. Vsak nagrajenec prejme približno tri milijone dolarjev, kar je trikrat več kot nobelovci.

Druga pomembna razlika je deljivost nagrade, saj se Nobelove nagrade lahko delijo največ med tri, kar je v današnjem času huda in na čase nepoštena omejitev, saj je znanost ekipni šport. Nagrado za fiziko je prejela sedmerica vodij različnih ekip, ki so sodelovale pri odkritju in dokazu nevtrinskih oscilacij. S tem je rešen...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...