Intel - Pri Intelu so na dogodku Innovation 2023 podrobneje razgrnili zasnovo prihajajoče arhitekture procesorjev Meteor Lake, ki za velikana pomeni važno prelomnico tako v strukturi čipov kot proizvodnji.

Zadnjo korenitejšo spremembo v dizajnu Intelovih centralnih procesorjev Core za domače uporabnike smo lahko videli pred dvema letoma, z nastopom arhitekture Alder Lake, pri kateri so po zgledu čipov za telefone uvedli dve vrsti računskih jeder: zmogljivejša vrste P(erformance) in varčnejša vrste E(fficiency). S prihajajočo generacijo s kodnim nazivom Meteor Lake se v Santa Clari lotevajo novega bistvenega preloma, ki utegne biti še bolj daljnosežen in je v mnogočem posledica sprememb, ki jih je v podjetju pognal izvršni direktor Pat Gelsinger po svojem (vnovičnem) prihodu leta 2021. Zamisli so strokovnim opazovalcem predočili že pred slabim mesecem dni na zaprtem dogodku Tech Tour v Maleziji, javno pa sredi preteklega tedna na konferenci Intel Innovation 2023 v San Joseju. V obeh...

AMD - Ob robu pomladanske posodobitve grafičnih gonilnikov so pri AMDju napovedali drugo generacijo tehnologije FidelityFX Super Resolution, njihove različice za povečevanje ločljivosti v igrah. Ta gre po poti Nvidiine DLSS 2.0, saj bo upoštevala premike objektov.

Superločljivost, s katero nizko resolucijo, pri kateri se izrisuje podoba, učinkovito "napihnemo" v višjo, ki jo prikaže zaslon, je v zadnjih letih postala eden najpomembnejših prijemov v igričarski grafiki. Malo zaradi vse množičnejše rabe raytracinga, ki ga je bolje poganjati pri nižjih ločljivostih, saj z višanjem števila pikslov strojna cena skokovito naraste; malo zaradi prodora monitorjev z ločljivostmi v okolici 4K, ki drugače nativno zahtevajo zelo zmogljive grafične kartice. Ledino je orala Nvidia s tehnologijo DLSS, sledila sta AMD in Intel s svojima verzijama, FidelityFX Super Resolution (FSR) in pa XeSS. Ko so pri AMDju lansko poletje naznanili prvo inačico FSR, je bilo očitno, da gre za zelo preprost pristop, ki...

AnandTech - Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela...

AMD - V AMDju so pokazali svojo bržkone najbolj ambiciozno serijo izdelkov za superračunalnike doslej, linijo GPGPU čipov Instinct MI200, na arhitekturi CDNA2, ki bo jedro prvega ameriškega eksaflopnega superračunalnika, Frontier.

Nvidia se je v preteklem desetletju s teslami in sorodnimi izdelki dobro utrdila na področju grafičnih čipov za splošno računanje (GPGPU) za oblak ter superračunalnike. Toda oba glavna procesorska tekmeca, Intel in AMD, se vztrajno dvigata. Prvi prihaja na prizorišče s čipi Ponte Vecchio, ki so osnova nastajajočega superračunalnika Aurora. AMD pa je po vzoru grafične arhitekture RDNA2 za domače uporabnike, kjer je Nvidio že skoraj dohitel, sedaj predstavil CDNA2, s katero namerava hoditi tekmecu v zelje še v superračunalniškem, oziroma strežniškem segmentu. Na tej zasnovi so zgrajeni izdelki z nalepko Instinct MI200, ki bodo na voljo v prvih mesecih prihodnjega leta; že sedaj pa podjetje z njimi izpolnjuje naročilo za ameriško ministrstvo za energetiko, ki v...

Intel - V Intelu so na dogodku Intel Architecture Day 2021 razkrili nekaj več podrobnosti o prihajajočih grafičnih čipih arhitekture Alchemist, pokazali pa so tudi svojo različico superločljivosti, ki nosi ime XeSS.

Prejšnji teden so v Intelu pognali oglaševalsko mašinerijo v pripravi na lansiranje svojih prvih zmogljivih grafičnih kartic za domače uporabnike. Te bodo nosile ime Intel Arc in prispejo nekje do marca prihodnje leto, prva različica pa bo zgrajena na arhitekturi Alchemist, ki smo jo pred tem poznali pod kodnim imenom DG2. Konec tedna pa je podjetje na strokovno-novinarskem dogodku Intel Architecture Day 2021 ponudilo nekaj več tehničnih detajlov o Alchemistu in lastni izvedbi tehnologije superločljivosti, ki bo očitno zelo pomemben element. Vseh podrobnosti o arhitekturi še vedno ne vemo, ker je do izida še vsaj pol leta in bodo z njimi "po kapljicah" vzdrževali medijsko navzočnost, toda videli smo kar nekaj zanimivosti.

Osnovni element v Intelovih grafičnih čipih je bil...

Intel - Pri Intelu v pripravi na lansiranje svojih diskretnih grafičnih kartic počasi zaganjajo oglaševalsko kampanjo. Za začetek so povedali, katero ime bodo naprave nosile: Arc.

Dolgo je trajalo, da so v Intelu po propadu projekta Larrabee ponovno zagnali razvoj lastnih grafičnih čipov, toda tokrat so podvig zastavili nadvse širokopotezno, saj krovna družina Xe vsebuje celoten spekter rešitev: od linije integriranih vezij Xe-LP do velikih GPGPU procesorjev pod znamko Xe-HPC in strežniških grafičnih kartic Xe-HP. Vmes pa ždi še četrta kategorija: Xe-HPG, kamor sodijo zmogljive grafične kartice za domače uporabnike. Xe-LP smo že videli v procesorjih Tiger Lake in pa diskretni kartici DG1. Sedaj je na vrsti Xe-HPG, katerega uvodni čip oziroma kartica je imel doslej kodno ime DG2. V Santa Clari so liniji Xe-HPG sedaj naposled nadeli konkretno tržno ime: Intel Arc. DG2 pa je postal arhitektura Alchemist. V klasični Intelovi navadi so omenili tudi nekaj naslednikov; to so po vrsti Battlemage,...

Intel - Modri procesorski velikan je na dogodku Intel Accelerated prvič nekaj nadrobneje predstavil dejanske proizvodne tehnologije, s katerimi se želi v roku petih let otresti trenutnega zaostanka za konkurenco in vnovič zavladati tako področju proizvodnje računalniških čipov kot tudi trgu samih procesorjev.

Da je Intel konec preteklega desetletja padel v tehnološko luknjo, je že precej obrabljeno dejstvo. Preskok s 14-nanometrskega na 10-nanometrski proizvodni proces se je prav spektakularno ponesrečil, posledice pa bo podjetje čutilo še nekaj časa, saj sta na področju proizvodnje TSMC in Samsung pridobila konkretno, nekajletno prednost, medtem ko pri samih čipih AMD tudi veselo utripa z vzvratnimi lučmi. Poglaviten problem je torej v optimizaciji razvoja proizvodnje in da bi se modri tabor vrnil na pota stare slave, je v preteklih mesecih potegnil nekaj konkretnih potez. S februarjem je na čelo podjetja stopil veteran Pat Gelsinger, ki je v vrnitev prepričal še nekaj preteklih...

Intel - V Intelu so na trg poslali prvo diskretno grafično rešitev po dolgem času, kartico Iris Xe MAX, ki smo jo doslej poznali pod kodnim imenom DG1. Zaenkrat bo na voljo zgolj OEM partnerjem za vgradnjo v prenosne, prihodnje leto pa tudi v namizne računalnike.

Slo-Techa še ni bilo, ko je Intel leta 1998 lansiral grafično kartico i740. Z nesojenimi naslednicami vred je že po dobrem letu dni neslavno odšla na smetišče zgodovine, ker sta jo 3dfx Voodoo2 in Nvidijina RIVA TNT gladko povozili. Vse odtlej so v Santa Clari ostajali omejeni na integrirane grafične tehnologije, kjer sicer po volumnu proizvodnje že dolgo prevladujejo, medtem ko jim preboj na prizorišče diskretnih rešitev nikakor ne uspe. Sage okoli Larrabeeja se raje sploh ne bomo dotikali, pa tudi GPGPU linijo Xeon Phi so lani ugasnili. Zato je tehnologija Xe (oziroma, če smo pikolovski, X^e) za modri tabor zgodovinski korak: po več kot dveh desetletjih se vračajo z diskretno grafično kartico, ki je dejansko namenjena...

Intel - V Intelu so uradno pojasnili, da bodo procesorji enajste generacije Core za namizne računalnike, s kodnim imenom Rocket Lake-S, ki prispejo marca, napravljeni na osnovi jeder Sunny Cove, ki pa bodo prenešena nazaj na 14-nanometrski proizvodni proces.

V Intelu skušajo na vsak način vsaj malo zmotiti AMDjevo paradiranje z novimi Ryzeni. Pred tedni so ravno okoli njihove najave vskočili z omembo, da Intelovi namizniški CPUji enajste generacije Core prispejo predvidoma v marcu 2021; kodno jih imenujejo Rocket Lake-S in bodo končno nativno podpirali vodilo PCIe 4.0, toda več o njih nismo izvedeli. Zdaj so razkrili še kanček več. Kot se je šušljalo, bo šlo zopet za čipe, napravljene v 14-nanometrskem proizvodnem procesu. Toda jedra po dokumentih sodeč ne bodo zasnovana na arhitekturi Willow Cove iz najnovejše družine prenosniških procesorjev Tiger Lake, temveč na Sunny Cove iz platforme Ice Lake, kar nosi novo kodno ime - Cypress Cove. Ta jedra bodo nadalje v večini modelov združena z...

Intel - Intel je na virtualnem novinarskem dogodku Architecture Day 2020 natančneje seciral drobovje mnogih svojih prihajajočih izdelkov. Prenosniški procesor Tiger Lake, ki prispe prihodnji mesec, bo napravljen na proizvodnem procesu 10nm SuperFin, s čimer gre doktrina tik-tak dokončno na smetišče zgodovine. Ob diskretnem grafičnem čipu DG1, ki začenja prihajati s tekočih trakov, pa snujejo tudi pravo igričarsko izpeljanko Xe-HPG, ki prispe naslednje leto.

Včeraj je potekel embargo na informacije z dogodka Architecture Day 2020, ki so ga v torek pri Intelu priredili za strokovno javnost. Gre za zelo tehnično usmerjeno predstavitev, kjer se zvrsti kak ducat Intelovih vodilnih inženirjev in natančneje predstavi arhitekturne ter proizvodne podrobnosti prihajajočih čipov. Prvega smo lahko videli predlani, letošnji pa je spričo pandemije covida-19 potekal spletno, s posnetimi prezentacijami. Dogodek prihaja v kritičnem trenutku za Intel, ki se že več let spopada z zamudami v razvoju svojih...