vir: Intel
vir: Intel
nova razvrstitev po električni porabi
vir: Intel
vir: Intel
Intelov novi logotip
vir: IntelKer se je AMDju na letošnjo pomlad s procesorji Ryzen Mobile 4000 dejansko uspelo prikomolčiti na področje prenosnikov, kjer je zelo dolgo neomejeno vladal Intel, se je bitka med procesorskima velikanoma zopet dodobra razplamtela. Kako močno se modri tabor počuti ogroženega, je bilo mogoče videti na dogodku ob splovitvi prenosniških procesorjev arhitekture Tiger Lake, s katerimi se Intel neposredno zoperstavlja Ryzenom Mobile (skrajšan video povzetek). V prezentacijah je namreč ubral zanimivo pot in svoje novince primerjal izključno s tekmecem, namesto denimo tudi z lastnimi izdelki prejšnjih generacij, in to v že kar bizarnih razsežnostih. Frustracije so do neke mere razumljive, saj so Tiger Laki prva družina čipov, kjer je podjetje naposled preseglo grde težave z 10-nanometrsko proizvodnjo.
O drobovju arhitekture smo večino povedali že pred mesecem, zato samo hitra osvežitev. Tiger Laki so skupek procesorskih jeder Willow Cove in grafičnega vezja Xe-LP. Poglavitni pospeški CPU dela pridejo iz naslova omenjenega 10-nanometrskega proizvodnega procesa (ki je po velikosti elementov sicer že precej blizu TSMCjevemu 7 nm) in pa tehnologije SuperFin, ki obsega posodobljeno zasnovo tranzistorjev FinFET ter varčnejše povezave med "delovnimi" plastmi polprevodnika. Tudi iGPU Xe-LP (ki ima odslej komercialno oznako Iris Xe) pomeni občuten preskok v hitrosti glede na prejšnjo generacijo - na papirju kar dvakraten. Malo zaradi povečanega števila močno posodobljenih izrisovalnih enot (96 proti 64), malo zaradi višjih frekvenc, z do 1350 MHz. V CPU je integrirana podpora za vodili Thunderbolt 4 in PCIe 4.0, medtem ko se v tistem manjšem ločenem kosu silicija na procesorju skriva krmilnik za Wi-Fi 6.
Pri konkretnih modelih čipov to v praksi pomeni, da ima na primer prvak na seznamu, Core i7-1185G7, najvišjo turbo frekvenco na enem jedru 4,8 GHz, medtem ko je v prejšnji generaciji znašala 4,0 GHz. Od devetih uvedenih modelov jih sicer sedem pade med štirijedrnike, dva pa med dvojedrnike; vsi poznajo tudi hyperthreading. Pripona G7 označuje močnejši iGPU, s 96 ali 80 izrisovalniki, G4 pa šibkejšega, z 48. Pri Intelu so se obenem že s prejšnjo generacijo, Ice Lake, znebili oznak U in Y pri čipih za ultraprenosnike in varčnejše naprave, tokrat pa so situacijo še dodatno zakomplicirali z odpravo povprečnega ciljanega toplotnega izpusta, TDPja. Namesto tega imamo dve skupini čipov; močnejša pade v UP3 (type 3 package) s predvideno toplotno močjo med 12 in 28 vati, šibkejša pa v UP4, z močjo med 7 in 15 vati. Takšna dikcija OEM partnerjem načeloma omogoča več prožnosti, po drugi plati pa oteži položaj za kupca, ki bo tako z nalepke težje razbral, kako zmogljiva je dejansko neka naprava.
Zaradi nevrotičnega Intelovega pristopa k predstavitvi zmogljivosti si z njihovimi meritvami ne moremo kaj prida pomagati, kar je škoda, ker je videti, da so Tiger Laki v resnici zelo spodobni čipi in ta hip prekašajo AMDjeve rešitve. Na konkretne prenosnike, hibride in tablice na tej osnovi bomo sicer čakali tam do novembra, ko nas bo zasul plaz izdelkov, ki so jih ob robu dogodka napovedali med drugimi Lenovo, Asus, Acer in Dynabook (nekdanja Toshiba).
Hkrati s lansiranjem CPUjev je podjetje predstavilo še dve marketinški novosti. Najprej prenovljen logotip, ki je sicer četrti po vrsti. Obenem so naposled kupcem približali tudi standard Project Athena, ki obsega hkrati kompaktne in zmogljive prenosnike, s tem da izdelovalcem nalaga kopico zahtev vseh vrst, od hitrosti in majhnosti do trajanja baterije ter povezljivosti. Kupci bodo lahko takšne izdelke odslej našli označene z nalepko Intel Evo.
