Slo-Tech - Vplivneži so postali velik posel, del ekonomije ustvarjalcem vsebin z globalnim obsegom približno 20 milijard dolarjev. Za objave vplivnežev, ki imajo več sto tisoč sledilcev, oglaševalci plačujejo tisoč in več dolarjev, če v njih reklamirajo njihove izdelke. A za bleščečo zaveso se skriva tudi neizprosen boj in konkurenca, ki je v minulem letu dobila nove igralce - umetno inteligenco, razkriva Financial Times.

Aitana Lopez je vplivnica, ki ima 200.000 sledilcev, za posamezno objavo pa prejme 1000 dolarjev od oglaševalcev. Edina posebnost je, da Aitane Lopez ne moremo prijeti. Gre za virtualno vplivnico, ki jo je ustvarila agencija The Clueless iz Barcelone. Podobnih primerov je še več, vsem pa je skupna groza, s katero navdajajo resnične, človeške vplivneže. Ti so ugotovili, da jim virtualni vplivneži odžirajo čedalje večji kos pogače. Generativna umetna inteligenca lahko objave proizvaja v sekundah, ustvarjanje podob, videoposnetkov in slik pa tudi ni več zelo naporno. Hkrati...

Slo-Tech - Na internetu je na področju oglaševanja na družbenih omrežjih pravi divji zahod, ki ga bo sedaj najstrožje uredila Francija. Zgornji dom parlamenta je v četrtek potrdil besedilo zakona, ki je bil marca potrjen tudi v spodnjem domu. Za vplivneže sedaj veljajo enaki zakoni kot oglaševalce drugod, za kršitve pa jim grozijo visoke globe in celo zaporne kazni.

Zakon ima široko podporo, saj ga podpirata koalicija in opozicija. Nekateri oglasi bodo docela prepovedani, denimo za športne stave na spletu brez licence ali plastične operacije, drugi bodo strogo regulirani, recimo za medicinske pripomočke. Pri oglaševanju izdelkov in storitev v vsebinah, denimo v objavah, bo treba jasno razkriti, ali je objava sponzorirana (to velja že sedaj, a se ne upošteva). Predvsem pa bodo veljali isti zakoni kot za oglase drugod, denimo na televiziji. Če je tam pri oglaševanju sladkih pijač ali tobačnih izdelkov obvezno navesti zdravstvena opozorila, bodo morali to storiti tudi vplivneži.

Kršitve bodo...

BBC - Na medmrežju je med epidemijo vzniknilo toliko gojišč dezinformacij o bolezni, zdravilih in cepivih, da jim je bilo težko slediti. Zdelo se je, da je nemogoče, da bi nenadoma toliko vplivnežev verjelo v neresnice in jih z najboljšimi nameni širilo. Izkazalo se je, da vsi niso verjeli vanje. Širjenje dezinformacij je namreč donosen posel.

Vplivneži na YouTubu so spomladi prejeli ponudbe marketinške agencije Fazze, da bi izpostavili "pobegle informacije" o višji trikrat večji umrljivosti posameznikov, ki so bili proti covidu-19 cepljeni s Pfizerjevim cepivom v primerjavi z AstraZeneco. To ne drži, a zgodba nemškega YouTuberja Mirka Drotschmanna ni osamljena. Francoski vplivnež Léo Grasset je dobil podobno ponudbo, če bi za 2000 evrov opravil ta posel za klienta, ki želi ostati anonimen. Oba sta se odločila, da bosta poizkusila izvedeti kaj več o tem čudnem novačenju, zato sta hlinila zanimanje.

Agencija jima je pošiljala povezave in izseke iz časopisnih člankov, ki naj jih skupaj...

NASA - Ameriška vesoljska agencija se je namenila po štirih desetletjih zopet obiskati Venero. Izbranca aktualne faze programa Discovery sta namreč odpravi DAVINCI+ in VERITAS, ki bosta obe predvidoma proti koncu desetletja poleteli proti peklenski sosedi.

Venera je Zemlji najbližji sosednji planet. Toda zadnjo odpravo s strani Američanov je videla leta 1989, ko je raketoplan Atlantis proti njej poslal sondo Magellan. Šlo je za orbiter, medtem ko so v samo atmosfero Venere pri Nasi pokukali še dlje nazaj, s sondo Pioneer 13 leta 1978. Vse odtlej je bila vroča soseda v Nasinem proračunu močno zanemarjena; nekaj več pozornosti je prejela s strani Evropejcev in Japoncev, s sondama Venus Express leta 2005 in Akatsuki deset let pozneje. Vse od Magellana so zagrizene ekipe znotraj Nase skušale prodreti z različnimi iniciativami, toda vodstvo je raje pogledovalo proti Marsu. Razlogi so v bistvu očitni: Venera je še za stopnjo bolj neprijazno okolje od marsovske pustinje, saj tam vladajo...

Slo-Tech - Facebook je sporočil, da bo še zaostril svojo politiko zoper škodljive objave na platformi, ki je bila še pred enim letom izjemno medla. Brisati nameravajo objave, ki vsebujejo neresnične trditve o cepivih, denimo o večkrat ovrženi teoriji, da cepiva povzročajo avtizem, in da je varneje dobiti covid kakor se cepiti proti njemu.

Izvršni direktor Mark Zuckerberg je kot velik zagovornik svobode govora dolgo vztrajal, da na Facebooku razen zakonsko prepovedanih objav in objav, ki vodijo do neposredne nevarnosti za telo, omejitev skorajda ne bo. A v letu 2020 je Facebook začel intenzivneje patruljirati po platformi. Oktobra so onemogočili nakup oglasov, ki so promovirali neresnice in zavajanja o cepivih. Decembra so dodali, da bodo odstranili objave s trditvami, ki so v nasprotju s podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ali pristojnih državnih agencij. Po januarskem napadu na kapitol, je tedanjega ameriškega predsednika odstranil s platforme.

Z novo politiko bodo prizadete...

Slo-Tech - Instagram, družbeno omrežje v lasti Facebooka, je pristalo sodelovanje z britanskim regulatorjem za konkurenco in trgovino (Competition and Markets Authority oz. CMA) ter na sprejem določenih ukrepov, ki bi onemogočili prikrito oglaševanje t. i. spletnih vplivnežev. Ti lahko od podjetij dobivajo velike zneske v zameno za promoviranje njihovih izdelkov.

Paket ukrepov naj bi zagotovil, da bodo vse sponzorirane objave tudi ustrezno označene kot take, obenem pa bodo zagnali tudi izobraževalni projekt Medismart, ki bo mlade uporabnike naučil prepoznavati take vrste oglaševanja. Sami vplivneži bodo morali na morebitno poizvedbo potrditi oz. razkriti ali so v zameno za objavo prejeli kakršnokoli gmotno nadomestilo. Instagram se bo pri prepoznavanju takih vsebin poslužil tudi svojih algoritmov in o tem tudi periodično poročal CMA.

Če ste se razveselili, da bo to končno zaustavilo tudi naše afne, je slaba novca ta, da vse zapisano velja le za britanske influencerje ter tiste, ki s svojimi...

BBC - Predlani je najpodjetnejši uporabnik YouTuba zaslužil 20 milijonov evrov. Ni šlo za kakšnega znanega igralca, niti za internetne zvezde podcastov in streamov, temveč za Ryan Kaji. Tedaj je bil Ryan Kaji star sedem let, ukvarja pa se z ocenjevanjem otroških igrač. V primerjavi z letom poprej se mu je zaslužek podvojil. In Ryan ni edini otroški vplivnež (influencer), ki dela oziroma opravlja dejavnost (temu ne moremo reči drugače) na družbenem omrežju. Ker je to področje slabo urejeno, je Francija med prvimi državami strogo omejila delo otroški vplivnežev. Podobno so države po razmahu filma storile tudi v tej industriji.

Zakon, ki so ga sprejeli v torek, se dotika otrok, ki na družbenih omrežjih prebijejo veliko časa, tam delajo in od tega tudi zaslužijo. Zakon uvaja podobno zaščito, kot jo imajo igralci in modeli. Med drugim bodo zaslužki zaklenjeni na posebnem bančnem računu, do katerega bodo lahko dostopili šele po dopolnjenem 16. letu. Podjetja, za katera bi otroški vplivneži...

Slo-Tech - Wikileaks je objavil sveženj obveščevalnih poročil in dokumentov, ki dokazujejo obsežno vohunjenje ZDA za eno svojih najtesnejših zaveznic Francijo. V zadnjih dvajsetih letih so ZDA prestrezale komunikacijo francoskih predsednikov Françoisa Hollanda, Nicolasa Sarkozyja in Jacquesa Chiraca, francoskim ministrom in veleposlaniku v ZDA ter številnim visokim sodelavcem vlade. Da je NSA prisluškovala tako nemški kanclerki kakor francoskim oblastem, je Snowden razkril že leta 2013. Wikileaksov sveženj dokumentov pa je pomemben zato, ker razkriva, kaj točno so Američani o Francozih spremljali.

Dokumenti kažejo, da je NSA zanimala grška finančna kriza, prihodnost EU, odnosi med Nemčijo in Francijo, francosko...