Space - V Zemljini orbiti kroži več deset tisoč kosov odpadkov, izmed katerih lahko sledimo 23.000 dovolj velikim. Še precej pa je premajhnih, da bi lahko spremljali njihove trajektorije. Enkrat minuli mesec je en tak delec poškodoval instrument na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kar so opazili 12. maja. Trčil je v robotsko roko Canadarm2 na ISS, na kateri je nastala manjša luknja. Novica skorajda sovpada s poročilom Evropske vesoljske agencije (ESA), da je smetenje v orbiti nevzdržno.

ISS se je v preteklosti že večkrat izogibala trkom z delci, katerih orbite poznamo. Astronavti se v takem primeru zatečejo v kapsulo, od koder bi se lahko vrnili na Zemljo, če bi prišlo do najhujšega. Da je drobir zadel prav kanadsko robotsko roko, je pravzaprav neverjetno, saj je dolga 17 metrov, v premeru pa ima 35 centimetrov. Preiskave kažejo, da njeno delovanje ni ovirano, luknjica pa je dovolj majhna, da se na slabših posnetkih sploh ne vidi. ISS sicer kroži z inklinacijo 52 stopinj na višini...

Spaceflight Now - Zgodaj zjutraj po našem času so Kitajci v vesolje uspešno izstrelili osredji del svoje nastajajoče modularne vesoljske postaje, s čimer se je pričela njena montaža v orbiti, ki bo predvidoma trajala do konca prihodnjega leta.

Čeprav je Kitajska v vesoljsko tekmo vstopila razmeroma pozno, z velikimi koraki krajša zaostanek za ostalimi velesilami. To velja tudi za področje stalnih človeških nastanitev v vesolju, kjer je v preteklem desetletju upravljala z dvema testnima vesoljskima postajama v Zemljini krožnici, Tiangong-1 in Tiangong-2. Obe sta bili preprosti postaji iz enega kosa, namenjeni predvsem testiranju tehnologij za večje izzive - kot je prva modularna vesoljska postaja (CSS - Chinese Space Station), ki so jo poimenovali Tiangong ali Nebeška palača. Ta bo po videzu in strukturi precej spominjala na ruski Mir, s predvideno maso 66 ton pa bo približno šestkrat manjša od Mednarodne vesoljske postaje. Sestavljali jo bodo trije glavni moduli; Tianhe je osrednji, namenjen...

Slo-Tech - Po podatkih Evropske vesoljske agencije je v orbiti okrog Zemlje okrog 34.000 predmetov, ki so večji od 10 centimetrov in predstavljajo nevarnost za satelite in plovila. Kljub majhnosti imajo ob obodnih hitrostih več kilometrov na sekundo dovolj kinetične energije, da naluknjajo tudi najtrše materiale. Provenienca teh smeti je zelo različna, jim pa sledijo, da se izognejo trkom z delujočimi sateliti, mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in plovili. Največ jih nastane ob trkih v vesolju, denimo dveh satelitov pred enajstimi leti. Donald Kessler je že leta 1978 izračunal, da bi se lahko zgodila verižna reakcija trkov, saj bi vsak ustvaril ogromno delcev, ki bi trčili z naslednjimi sateliti, kar bi lahko v najhujšem primeru človeštvo priklenilo nazaj na Zemljo, saj bi uporaba orbite postala preveč nevarna.

Vrnimo se v sedanjost. Na ISS kot povsod, kjer prebivajo ljudje, nastajajo smeti. Te predstavljajo težavo, saj je prostor na ISS dragocen, odmetavanje v orbito ni zaželeno (če ne...

Ars Technica - Vesoljske smeti so problem, o katerem so že pisali. Odsluženi sateliti, ostanki trkov, eksplodirane rakete in tudi povsem naravni asteroidi krožijo okrog Zemlje v različnih orbitah. V orbiti približno 400 kilometrov nad površjem najdemo tudi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), zato tam ostale smeti niso zaželene. Ker pa jih je vseeno nekaj, ima ISS zelo dodelan sistem za spremljanje in izogibanje.

Nevarnosti, ki jih povzročajo gneča in smeti v vesolju, niso le teoretične. Prvikrat smo to videli leta 2009, ko sta trčila delujoč satelit sistema Iridium in odsluženi ruski satelit, pri čemer sta razpadla na ogromno drobnih koščkov. Najaktualnejši primer se je zgodil pred poldrugim mesecem, ko je Ekvador izgubil svoj satelit v trčenju. Hitrosti tam zgoraj so pač...

NASA - Včeraj ob 14.48 uri po srednjeevropskem času je v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi pristal raketoplan Atlantis, ki je s tem postal prvi upokojeni raketoplan. Predčasno sta bila zaradi nesreč izgubljena Challenger in Columbia, preostala Discovery in Endeavour pa imata še vsak eno misijo. Prvi bo poletel in se upokojil Discovery, novembra pa bo na zadnjo pot odletel še Endeavour.

V okviru misije STS-132 je Atlantis na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) med drugim ponesel ruski raziskovalni modul Rasvet in robotsko roko. Poleg tega so astronavti med misijo izvedli še dva eksperimenta, in sicer Micro-2, kjer so za Rensselaer Polytechnic Institute raziskovali biofilme bakterije, in Hypersole, ki preučuje nenadne spremembe...