Slo-Tech - Po trenutnih načrtih naj bi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prenehali uporabljati konec desetletja. A za zdaj ni gotovo, da bodo komercialne naslednice do takrat nared, zato NASA razmišlja o podaljšanju njenega delovanja, je dejal vodja sektorja za vesoljske operacije Ken Bowersox. Na Beyond Earth Symposiumu, ki je potekala v Washingtonu, je v četrtek dejal, da upokojitev po letu 2030 ni obvezna, temveč je odvisna od napredka pri razvoju in gradnji novih vesoljskih postaj.

Časovnica je prilagodljiva, je pojasnil Bowersox. NASA želi preiti na nove platforme, takoj ko bodo te nared, a v vmesnem času si ne želijo praznine. Trenutni dogovor med ZDA, Japonsko, EU in Kanado predvideva delovanje do leta 2030, medtem se je Rusija zavezala le do leta 2028. To je posledica štiriletnih načrtov delovanja ruske vesoljske agencije (potrjen je za obdobje 2024-2028) in se lahko podaljša.

NASA pričakuje, da bodo še pred koncem desetletja v nizki orbiti tudi komercialne postaje (CLD; commercial...

Space News - Kitajci so na svojo modularno vesoljsko postajo uspešno priklopili še drugi raziskovalni modul, s čimer je njena začetna konfiguracija popolnjena.

Po tem, ko so Kitajci lanskega aprila pričeli sestavljanje svoje prve modularne vesoljske postaje Tiangong in v orbito utirili servisni ter bivalni modul Tianhe, je bilo letos na sporedu priklapljanje modulov za uporabno delo. Julija je do postaje prispel prvi raziskovalni modul Wentian, ta teden pa še njegov dvojček, Mengtian. Izstrelitev je bila v ponedeljek dopoldan po našem času iz centra Wenchang, na raketi Dolgi pohod 5B. Postopek je potekal brez težav, podobno kot pri Wentianu pa so tudi Mengtiana v ponedeljek zvečer najprej pripojili na točko neposredno nasproti modula Tianhe. Nato ga bodo z robotsko roko premaknili na pozicijo nasproti Wentianu, da bo z njim tvoril kraka črke T. S tem bo Tiangong dobil končno obliko - če poleg ne štejemo še zanimive premise dodatnega modula, oziroma vesoljskega teleskopa Xuntian, ki naj bi...

Space News - Včeraj zvečer se je velikost kitajske modularne vesoljske postaje Tiangong podvojila, saj so ji priklopili prvega od dveh laboratorijskih modulov, Wentian.

Lansko pomlad je Kitajska pričela z montažo svoje modularne vesoljske postaje Tiangong, ko je v Zemljino krožnico poslala osrednji modul, Tianhe. Od tedaj smo videli še po tri uspešne odprave s tovorom in posadkami, v drugi polovici letošnjega leta pa je na redu dokončanje postaje, ki bo v polni velikosti poleg Tianheja vsebovala še dva laboratorijska modula, Wentian in Mengtian. Prva od dveh ključnih etap montaže dodatnih modulov se je odvila včeraj. Najprej je nekaj po osmi uri zjutraj po našem času z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5B, z Wentianom na krovu. To je bil s 23 tonami najtežji tovor na kateri od kitajskih nosilnih raket doslej (modul Tianhe ima 3 tone manj). Združitev z vesoljsko postajo pa so uspešno izvedli enajst ur pozneje.

Wentian, kar v prevodu pomeni Nebeško poslanstvo, je...

Space News - Trije tajkonavti so zgodaj zjutraj po našem času poleteli proti kitajski vesoljski postaji Tiangong in še pred poldnevom uspešno prispeli. To je prva kitajska človeška vesoljska odprava po petih letih in začetek delovanja modularne vesoljske postaje, od katere si veliko obetajo.

Ko so Kitajci konec aprila v orbito poslali prvi modul vesoljske postaje Tiangong, je bil to zgolj začetek zelo živahnega programa gradnje tega objekta, ki naj bi jo v osnovni različici dokončali že v dveh letih. Konec maja je sledila prva robotska odprava s tovorom, ki je zaradi tehničnih težav sicer za en teden zamudila, a to očitno ni pomenilo bistvenih ovir za nadaljevanje, kajti prva posadka tajkonavtov je danes sledila po načrtu na odpravi Shenzhou 12. Raketa Dolgi pohod 2F se je malo pred polčetrto zjutraj po našem času dvignila z izstrelišča Jiuquan in do postaje prispela sedem ur pozneje ter se nanjo uspešno priklopila. Dogodek so Kitajci, v zanje neznačilni potezi, prenašali po televiziji.

...

Space - V Zemljini orbiti kroži več deset tisoč kosov odpadkov, izmed katerih lahko sledimo 23.000 dovolj velikim. Še precej pa je premajhnih, da bi lahko spremljali njihove trajektorije. Enkrat minuli mesec je en tak delec poškodoval instrument na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kar so opazili 12. maja. Trčil je v robotsko roko Canadarm2 na ISS, na kateri je nastala manjša luknja. Novica skorajda sovpada s poročilom Evropske vesoljske agencije (ESA), da je smetenje v orbiti nevzdržno.

ISS se je v preteklosti že večkrat izogibala trkom z delci, katerih orbite poznamo. Astronavti se v takem primeru zatečejo v kapsulo, od koder bi se lahko vrnili na Zemljo, če bi prišlo do najhujšega. Da je drobir zadel prav kanadsko robotsko roko, je pravzaprav neverjetno, saj je dolga 17 metrov, v premeru pa ima 35 centimetrov. Preiskave kažejo, da njeno delovanje ni ovirano, luknjica pa je dovolj majhna, da se na slabših posnetkih sploh ne vidi. ISS sicer kroži z inklinacijo 52 stopinj na višini...

Space News - Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo...

Spaceflight Now - Zgodaj zjutraj po našem času so Kitajci v vesolje uspešno izstrelili osredji del svoje nastajajoče modularne vesoljske postaje, s čimer se je pričela njena montaža v orbiti, ki bo predvidoma trajala do konca prihodnjega leta.

Čeprav je Kitajska v vesoljsko tekmo vstopila razmeroma pozno, z velikimi koraki krajša zaostanek za ostalimi velesilami. To velja tudi za področje stalnih človeških nastanitev v vesolju, kjer je v preteklem desetletju upravljala z dvema testnima vesoljskima postajama v Zemljini krožnici, Tiangong-1 in Tiangong-2. Obe sta bili preprosti postaji iz enega kosa, namenjeni predvsem testiranju tehnologij za večje izzive - kot je prva modularna vesoljska postaja (CSS - Chinese Space Station), ki so jo poimenovali Tiangong ali Nebeška palača. Ta bo po videzu in strukturi precej spominjala na ruski Mir, s predvideno maso 66 ton pa bo približno šestkrat manjša od Mednarodne vesoljske postaje. Sestavljali jo bodo trije glavni moduli; Tianhe je osrednji, namenjen...

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong-2, ki so jo izstrelili septembra 2016 in ni bila nikoli namenjena trajno ostati v orbiti, je danes nadzorovano čofnila v južni Pacifik. Postaja je ob vstopu v atmosfero tehtala devet ton in je med padcem večidel zgorela, zato ni predstavljala nevarnosti. Majhna postaja, ki je imela le raziskovalni modul in je lahko gostila največ dva človeka, je bila v vesolju skoraj tisoč dni, kar je več od načrtovanj. Njen padec je bil nadzorovan in načrtovan. Ko je lani na Zemljo padel Tiangong-1, je bilo drugače, saj so mu bili odpovedali motorji in je padel nekontrolirano. Obe dosedanji kitajski vesoljski postaji sta bili eksperimentalni in začasni, z njima pa so Kitajci pridobivali znanje in izkušnje za gradnjo stalne postaje, ki se bo...

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno...

NASASpaceFlight.com - Dva dni po izstrelitvi vesoljskega plovila Šendžov 9 se je ta uspešno spojil z modulom Tiangong 1, ki kroži v Zemljini orbiti od lanskega septembra. To je za Kitajsko tretja uspešna spojitev dveh plovil v vesolju, saj se je lani Šendžov 8 dvakrat že uspešno spojil s Tiangongom 1, a hkrati prva spojitev plovila s človeško posadko. Tudi to pot je bila spojitev vodena iz kontrole poleta na Zemljini in se v svojem bistvu ni razlikovala od lanskih spojitev. Ročna spojitev, ki jo bo morala v celoti izvesti posadka, bo sledila v drugi polovici misije.

Spojitev je zapleten vesoljski manever, za izvedbo katerega je potrebno uskladiti trajektoriji in hitrosti plovil. V ta namen se prihajajoče plovilo (aktivno...

Space - Kitajska je danes ob 12.37 uri po slovenskem času z izstrelišča Džiukvan sredi puščave Gobi v vesolje izstrelila plovilo Šendžov 9, ki ima tričlansko posadko. Prvikrat se je zgodilo, da so Kitajci v vesolje poslali žensko, in sicer 34-letno Liu Jang. To se je zgodilo prav na 49. obletnico poleta ruskega Vostoka 6, ki je 16. junija 1963 v vesolje ponesel Valentino Tereškovo kot prvo žensko v zgodovini. Preostala člana posadke sta Liu Vang in poveljnik Džing Hajpeng, ki je prvi kitajski povratnik med taikonavti.

Plovilo Šendžov 9 se bo v vesolju spojilo z modulom Tiangong 1, ki je kot del kitajskega vesoljskega laboratorija v orbiti od lanskega septembra. Meri 10,4 metra v dolžino in 3,35 metra v širino in predstavlja prototip za bodočo kitajsko vesoljsko postajo. Lani se je Šendžov 8 kot prvo plovilo...

Slo-Tech - Kitajska je napovedala, da bomo po odsluženem in pokopanemu Miru in aktualni ISS dobili še tretjo vesoljsko postajo v Zemljini orbiti. Na tiskovni konferenci so namreč najavili skorajšnji pričetek gradnje lahke vesoljske postaje, ki bo končana do leta 2020. Sestavljena bo iz več modulov, sprva pa bodo vanjo povezali tri.

Osrednji modul bo meril 18,1 metra v dolžino in 4,2 metra v premeru, tehtal pa bo od 20 do 22 ton. Nanj bosta nato pričvrščena dva modula za izvajanje eksperimentov, ki bosta enakih polmerov in teže ter dolžine 14,4 metra. Osrednji modul, ki se imenuje Tiangong-1, bodo s plovilom Šendžov 8 izstrelili še letos, tako da se bosta prihodnje leto plovili Šendžov 9 in 10 že...