Space News - Kitajci so na svojo modularno vesoljsko postajo uspešno priklopili še drugi raziskovalni modul, s čimer je njena začetna konfiguracija popolnjena.
Po tem, ko so Kitajci lanskega aprila pričeli sestavljanje svoje prve modularne vesoljske postaje Tiangong in v orbito utirili servisni ter bivalni modul Tianhe, je bilo letos na sporedu priklapljanje modulov za uporabno delo. Julija je do postaje prispel prvi raziskovalni modul Wentian, ta teden pa še njegov dvojček, Mengtian. Izstrelitev je bila v ponedeljek dopoldan po našem času iz centra Wenchang, na raketi Dolgi pohod 5B. Postopek je potekal brez težav, podobno kot pri Wentianu pa so tudi Mengtiana v ponedeljek zvečer najprej pripojili na točko neposredno nasproti modula Tianhe. Nato ga bodo z robotsko roko premaknili na pozicijo nasproti Wentianu, da bo z njim tvoril kraka črke T. S tem bo Tiangong dobil končno obliko - če poleg ne štejemo še zanimive premise dodatnega modula, oziroma vesoljskega teleskopa Xuntian, ki naj bi poletel čez približno dve leti. Ta na postajo namreč ne bo pričvrščen, temveč ji bo sledil in jo izkoriščal zgolj za servisiranje ter nadzor.
Mengtian ("nebeške sanje") je podobnih dimenzij in zasnove kot njegov sosed; slabih 18 metrov dolg in 23 ton težak modul je prav tako namenjen prvenstveno raziskavam, in sicer materialov ter fizike tekočin. Preden se bo na postaji delo zares pričelo, Kitajce čakata še dve odpravi. Tovorna misija Tianzhou-5 naj bi poletela čez nekaj tednov in na postajo dostavila še zadnjo potrebno opremo za bivanje "delovnih" posadk. Prva od njih prispe kmalu zatem, predvidoma konec novembra, z odpravo Shenzhou-15. Tako se bo začelo 10-letno raziskovalno obdobje, ki so ga Kitajci za Tiangong zastavili. Ob morebitnem uspešnem privabljanju tujih investicij ne izključujejo podaljšanja življenjske dobe ali celo dodatnih modulov kdaj v prihodnosti.
Svet pa medtem vnovič z zaskrbljenostjo opazuje, kam bodo padli ostanki nosilne rakete, ki je modul pripeljala v vesolje. V Zemljino atmosfero naj bi strmoglavili nekje v roku dveh dni in čeprav je možnost gmotne škode ali človeških žrtev razmeroma majhna, je s približno 5 promili precej večja, kot je sprejemljivo za druge vesoljske agencije, zato se stopnjuje pritisk na Kitajce, da bi prakso spremenili.
Ne, kitajci tega ne naredijo. Na tem področju je zelo malo stvari urejenih - ni mednarodnih zakonov, ki bi državo "zavezovale" k spremljanju vesoljskih odpadkov. Načeloma je logično da boš poskrbel za kontroliran padec (zaradi smiselnih razlogov), ampak kitajsko to ne zanima. Tako bo 20 tonski kos pločevine nekontrolirano padel na Zemljo, sicer na koncu bo verjetno samo okol 2 tone (ker ga bo večina zgorela).
Ne, kitajci tega ne naredijo. Na tem področju je zelo malo stvari urejenih - ni mednarodnih zakonov, ki bi državo "zavezovale" k spremljanju vesoljskih odpadkov. Načeloma je logično da boš poskrbel za kontroliran padec (zaradi smiselnih razlogov), ampak kitajsko to ne zanima. Tako bo 20 tonski kos pločevine nekontrolirano padel na Zemljo, sicer na koncu bo verjetno samo okol 2 tone (ker ga bo večina zgorela).
No počakajmo. Ne bo prvič, ko je panika na Zahodu. V končni fazi ima zahod več problemov sam sabo kot pa planirati novo postajo.
Tako, podobno se bo v desetletju ali dveh pokazalo pri polprevodnikih in se kje.
Pri polprevodnikih je? Redke zemlje in litij imajo monopol v lasti te nedemokraticne drzave. Magnete bo tesla se nekaj casa delal, kupoval preko izdelave redkih zemel.Se delajo neke alternative, ki se niso zrele za masovno proizvodnjo.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Nekoč so slo. podjetja na Kitajsko izvažala tehnologijo, znanje, storitve (npr. v 1980ih je Iskra skrbela za avtomatizacijo semaforskih omrežij). Kitajci najprej niso izvažali nič, potem kramo, danes vrhunsko tehnologijo (5G idr. IKT), kapital, s katerim prevzemajo podjetja ("Adijo, Gorenje!"), financirajo raziskave (npr. na področju genetike) & osvajajo vesolje. Sposobnost, da se učijo & s pomočjo planskega kapitalizma v obdobju globalizma pospešijo svoj razvoj. So pa človekove pravice na Kitajskem drugotnega pomena.
Ta skrb je bolj kot ne umetna, za potrebe demoniziranja kitajcev.
Koliko ljudi je bilo do sedaj že poškodovanih oziroma ubitih, ko je kitajska raketa padla na tla? Pa ne pravim, da ni problem - zgolj, da je zanemarljiv v primerjavi z ostalimi.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Ne panika ampak skrb. In skrb ni neutemeljena. Kitajski boosterji padajo na tla tudi v naseljenih predelih sveta.
Verjetnost da booster pade nekomu na glavo bo vedno > 0. Dokler s Kitajci resno ne sodeluješ, jim tudi ne moreš vsiljevat svojih "standardov" za varnost. Bi pa bilo seveda zaželjeno da Američani in Kitajci sodelujejo in držijo drug druge odgovorne.
