Slo-Tech - Pod okriljem Evropske komisije in Sveta za regionalno sodelovanje je 38 mobilnih operaterjev iz EU in z Zahodnega Balkana podpisalo dogovor o prostovoljnem znižanju stroškov gostovanja. To se je napovedovalo že na lanskem vrhu v Tirani, ko so podpisali deklaracijo o znižanju stroškov prenosa podatkov. Prva znižanja cen pričakujemo 1. oktobra letos.

Zahodni Balkan pomeni naslednje države Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija. Državljani EU imajo pri gostovanju v teh državah izjemno visoke stroške, enako pa velja tudi v obratni smeri. Novi dogovor omejuje cene za prenos podatkov, ki bodo od 1. oktobra letos znašale največ 18 evrov na gigabajt. Leta 2026 se bo ta cena znižala na 14 evrov, leta 2028 pa na devet evrov. Hkrati bodo vsako leto oktobra preverjali, kako se izvaja dogovor in ali so potrebne spremembe.

Novost bo veljala tako za gostovanje iz EU na Zahodnem Balkanu kakor v obratni smeri. Medtem imajo operaterji Zahodnega Balkana že...

Slo-Tech - Danes se je začel uporabljati dogovor, ki so ga države z Zahodnega Balkana podpisale aprila 2019 in predvideva vzpostavitev enotnega območja, kjer ni stroškov gostovanja. Uporabniki mobilnih storitev iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Albanija in Kosova bodo lahko medsebojno gostovali brez dodatnih stroškov. S tem se na Zahodnem Balkanu vzpostavlja režim, kakršnega je EU vzpostavila že pred leti. Uporabniki iz EU na Zahodnem Balkanu še vedno gostujejo po visokih tarifah, a pričakovati je, da se bo v prihodnosti tudi to odpravilo. Prvi osnutek sporazuma naj bi bil pripravljen do konca leta.

Režim, ki se je vzpostavil na Zahodnem Balkanu, uporablja podobne varovalke kot v EU. Uporabniki ne morejo stalno uporabljati tuje kartice v omrežju. Omejitev so postavili na štiri mesece, potem pa bo gostovanja konec. Prav tako v tujih državah ne bo nujno na voljo ves podatkovni prenos, kot ga vključuje paket v domačem omrežju. Srbski Telenor je pojasnil, da je to odvisno...

Reuters - Izrael, Ciper in Grčija so podpisali memorandum, da bodo do leta 2024 zgradili najdaljši podmorski energetski kabel na svetu. S tem bodo Ciper in Izrael prek Grčije priključili v omrežje celinske Evrope, ki je največje omrežje na svetu. Vanj je povezanih 24 držav, med drugim večji del celinske EU (razen Baltika in Skandinavije), a tudi Turčija, Zahodni Balkan, Maroko, Tunizija in Alžirija. Britansko otočje, Skandinavija in Baltik so povezani prek enosmernih DC povezav, zato niso sinhronizirani. Novi kabel za enosmerni tok, ki ga bodo začeli komercialno uporabljati leta 2025, bo torej priključil še izraelsko in ciprsko omrežje (ki pa ne bodo sinhronizirani).

Novi kabel bo stal 900 milijonov evrov in bo imel kapaciteto 1000-2000 MW. Dolg bo 1500 kilometrov, najgloblje pa bo položen tudi na 2700 metrih. S tem bo najdaljši in najdražji podmorski energetski kabel. Sestavljali ga bodo trije odseki: 310 kilometrov od Izraela do Cipra, 900 kilometrov od Cipra do Krete in 310 kilometrov od...

Slo-Tech - V začetku leta smo bili najbliže razpadu evropskega elektroenergetskega omrežja v več letih, ko se je 8. januarja ob 14.05 celinsko omrežje razklalo na dva nesinhronizirana dela. Evropsko združenje sistemskih operaterjev (ENTSO-E) je analiziralo incident in ugotovilo, da so se težave začele na Hrvaškem in potem kaskadno razširile. Na srečo so v eni uri težavo odpravili in zagotovili sinhronizacijo obeh delov omrežja.

Evropsko kontinentalno omrežje obsega praktično celo celinsko Evropo razen baltskih držav, Belorusije, Ukrajine in Moldavije, poleg tega pa vključuje še Turčijo, Maroko, Alžirijo in Tunizijo. S tem predstavlja enega največjih sinhroniziranih sistemov na svetu. To pomeni, da je frekvenca električne napetosti sinhronizirana po celotnem omrežju, ki je fizično povezano.

Izvor težav je 400-kV spojno polje (busbar coupler) v razdelilno-transformatorski postaji (RTP) Ernestinovo na Hrvaškem v bližini Osijeka na vzhodu države, ki jo je 8. januarja ob 14:04:25,9 tokovna...

Slo-Tech - The Intercept razkriva, kako britanska in ameriška obveščevalna služba GCHQ in NSA prestrezata videoposnetke, ki jih izraelska brezpilotna letala pošiljajo svojim upravljavcem. Vohunjenje sámo ne bi bilo nič posebnega, a je zgodba zanimiva zato, ker gre za prve javno dostopne dokaze, da Izrael razpolaga z brezpilotnimi letali z nameščenim orožjem, in ker so obveščevalci za dekodiranje signalov uporabili kar prosto dostopno programsko opremo.

Izrael namreč uradno ni nikoli priznal, da uporabljajo brezpilotna letala, ki bi imela nameščene rakete. Toda Britanci in Američani so v okviru programa Anarchist več let prestrezali videoposnetke, na dan pa jih je prinesel Snowden....

Slo-Tech - Medtem ko se pri nas mobilno omrežje četrte generacije (4G LTE) šele dobro uveljavlja, Samsung že preizkuša njegovega naslednika. Tehnologijo, ki še nima uradnega imena niti podpore telesa za standardizacijo, so kakopak poimenovali 5G. Prvi testi so več kot vzpodbudni.

Da bi povečali hitrost prenosa podatkov, so uporabili spodnji del pasu K_a z valovi frekvence 28 GHz (valovna dolžina 10,7 mm). Znano je, da valovi visokih frekvenc omogočajo prenos večje količine podatkov, a imajo slabši doseg in odpornost na ovire. Samsung je uspel zagotoviti delovanje v omenjenem pasu v razdalji dveh kilometrov od bazne postaje (uporabili so 64 elementov v AAT - adaptive array transceiver), kar je sicer slabše manj od trenutnih omrežij, a...

Europa.eu - Evrobarometer je objavil rezultate raziskave javnega mnenja v državah Evropske unije, ki so jo izvedli septembra lani. V njej so primerjali percepcijo ljudi o korupciji v različnih državah EU in njen odnos do nje na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni. Korupcija je velik problem, saj evropske državljane letno stane 120 milijard evrov, hkrati pa načenja zaupanje v demokratične inštitucije, omogoča zmanjševanje politične odgovornosti voditeljev za svoje odločitev in vodi v druga kazniva dejanja organiziranih združb. Evrobarometer izvaja raziskavo vsaki dve leti. Najnovejša raziskava je pokazala, da se je delež Evropejcev, ki korupcijo v lastni državi zaznavajo kot velik problem, rahlo zmanjšal. Slovenija je...

CNet - Ameriški kongres trenutno obravnava predlog zakona H.R. 1981, ki bi ponudnike interneta obvezal k hranjenju začasnih IP naslovov za se svoje naročnike, in sicer za obdobje 18 mesecev. Zakon se imenuje Protecting Children From Internet Pornographers Act of 2011 in bi moral biti v skladu s svojim imenom namenjen zgolj preganjanju otroške pornografije, vendar v njem ni nobenih omejitev uporabe - zbirajo se podatki za vse uporabnike interneta, uporabijo pa se lahko za pregon katerega koli kaznivega dejanja ali celo civilnih zadev (zlasti v povezavi z ločitvami in zavarovanji, brez dvoma pa tudi za pregon spletnih piratov). Posledično med večjimi podporniki zakona poleg organizacij za zaščito otrok najdemo tudi zvezo policijskih delavcev.

Postopek pred ustreznimi komiteji predstavniškega doma je trenutno ustavljen, ker so si ponudniki mobilnih storitev uspeli izgovoriti izjemo, tako da njim teh podatkov ne bo potrebno zbirati. Ministrstvo za pravosodje se je že ostro odzvalo, poslanec...