Slo-Tech - Kalifornijsko prizivno sodišče je razveljavilo sodbo na prvi stopnji iz leta 2021 in odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni podizvajalci in ne zaposleni. Sodišče je ocenilo, da je velika večina Predloga 22 v skladu z ustavo, medtem ko je bil na prvi stopnji zakon spoznan za protiustavnega. So pa nekatere določbe Predloga 22 vendarle neustavne, denimo omejitev sindikalnega združevanja.

Predlog 22 je bil sprejet na referendumu leta 2020 in je uvajal izjemo od zakona AB5 za podjetja, kakršno je Uber. AB5 namreč otežuje opredelitev izvajalcev v priložnostnih storitvah (gig economy) kot pogodbenih sodelavcev in podjetja napotuje na obravnavo kot zaposlenih. Po izjemi, ki jo uvaja s 60 odstotki podpore izglasovan Predlog 22, pa podjetja svojih voznikov ne bi štela kot zaposlenih, bi bili pa še vedno upravičeni do nekaterih socialnih pravic (minimalna plača), medtem ko povračila za uporabo lastnih sredstev, plačane bolniške odsotnosti ali zdravstvenega zavarovanja ne bi imeli....

Slo-Tech - Zaposleni v Amazonovih skladiščih v Alabami so v zgodovinskem glasovanju odločili, da se ne želijo povezati v sindikat. Izmed 5800 zaposlenih jih je glasovalo dobrih tri tisoč, ki so s prepričljivo večino 1798 proti 738 zavrnili pridružitev sindikatu za trgovino na debelo, drobno in diskonte (RWDSU). Glasovanje je nadzorovala zvezna agencija za delo (National Labor Relations Board).

Glasovanje so zaznamovali očitki o pritiskih Amazona, ki ga RWDSU obtožuje laganja, zavajanja in nezakonitih pritiskov na zaposlene. RWDSU je zato napovedal pritožbo. Pred glasovanjem je Amazon organiziral agresivno kampanjo, v kateri so zaposlenim predstavljali, da imajo že sedaj dobre delovne pogoje, plačilo in zaščito, zato sindikata ne potrebujejo. Čeprav je glasovanje potekalo le v enem skladišču, gre za zelo pomembno odločitev, po kateri se bodo bržkone zgledovali tudi v drugih Amazonovih obratih. Amazon je v izjavi za javnost dejal, da bodo sindikati poraz pripisali ustrahovanju zaposlenih, kar...

Slo-Tech - Ali so vozniki v Uberju, Lyftu in podobnih podjetjih zaposleni ali zunanji pogodbeni izvajalci, je v številnih državah žgoče vprašanje. V prvem primeru jim namreč pripadajo minimalna plača in druge socialne pravice (bolniška, dopust itd.), v slednjem pa bolj malo. V Kaliforniji je zakonodajalec želel predpisati, da gre za zaposlene, saj delo opravljajo izključno za enega ponudnika in pod natančnimi navodili, a je Uber močno zaropotal z grožnjo, da bo v tem primeru preprosto odšel iz Kalifornije ali pa vsaj močno zmanjšal svojo prisotnost.

Sočasno s predsedniškimi volitvami je v Kaliforniji potekalo tudi glasovanje o Predlogu 22, po katerem bi za tovrstna podjetja veljala izjema v zakonu AB5. Ta uvaja preprost test ABC, kdo šteje za zaposlenega. Njihovi izvajalci ne bi šteli za zaposlene, bi bili pa še vedno upravičeno do nekaterih socialnih pravic, denimo minimalne plače. Po drugi strani ne bi dobili povračila za uporabo lastnih sredstev, bolniške ali zdravstvenega zavarovanja...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je v tožbi zoper Uber in Lyft, ki so jo vložili kalifornijski državni tožilec in tožilci iz Los Angelesa, San Francisca in San Diega, na prvi stopnji odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft zaposleni v skladu z zakonodajo AB5, ki je začela veljati januarja letos. Uber in Lyft, ki sta nastala v Kaliforniji, ves čas poudarjata, da si vozniki sami izbirajo delovni čas in osnovna sredstva, zato so samozaposleni. Zakonodaja, ki jo je Kalifornija sprejela lani, uvaja preprost test za to predpostavko, imenovan test ABC: podjetje ne sme neposredno nadzorovati delavčevega dela (A), delavec mora opravljati posel, ki ni osnovna dejavnost podjetja (B), kar delavec počne za podjetje, mora biti njegova vsakdanja poslovna dejavnost (C). Šele kdor izpolni vse tri pogoje, je resnično samozaposlen. Sodišče je ugotovilo, da sta Uber in Lyft "napak" razvrstila svoje voznike med samozaposlene.

Sodnik Ethan Schulman je v razsodbi zapisal, da delavci ne izvajajo dela, ki bi bilo...

Bloomberg - Najvišje francosko sodišče je včeraj razsodilo, da Uber ne more trditi, da so vozniki zanj samozaposleni pogodbeniki, temveč da je njihov status bliže redno zaposlenim. Sodišče se je oprlo na argumentacijo, da vozniki za Uber ne morejo samo določati pogojev dela, pravil in cen, da jim urnike in lokacijo določa Uber ter da ne morejo sami izbirati svojih strank (Uber razkrije cilj šele, ko voznik sprejme vožnjo, preveč zavrnjenih voženj pa vpliva na boniteto). Ker je razmerje med Uberjem in vozniki izrazito neenakovredno, in sicer so vozniki v podrejenem položaju, je njihov status samozaposlenih zgolj fiktiven.

Medtem Uber pravi, da gre za sodbo glede enega konkretnega voznika, ki aplikacije od leta 2017 ni več uporabljal, zato ne pričakujejo sprememb v pogodbenih pogojih z vozniki. Dodajajo, da sodba ne spremeni razlogov, zakaj se vozniki odločajo za Uber, kar je po mnenju podjetja svoboda glede časa in kraja opravljanja dela. Odvetniki tožnikov pa pravijo, da gre za zelo pomembno...

Reuters - Ko je v Kaliforniji z novim letom začel veljati zakon, po katerem imajo tudi Uberjevi vozniki številne pravice kakor redno zaposleni, se je Uber odzval s tožbo zoper zvezno državo. Medtem ko primer še ni prišel pred sodnika, pa so v Uberju začeli spreminjati tudi cenovni model. Odslej namreč potniki ne bodo vnaprej vedeli, koliko ji bo neka vožnja stala.

Uber je sporočil, da bo odslej končna cena izračunana šele po opravljeni vožnji in ne vnaprej, kot je veljalo doslej. Znesek bo odvisen od dejansko prevoženih kilometrov in porabljenega časa. V sporočilu za javnost Uber ni pozabil posebej poudariti, da so se za spremembo odločili zaradi nove zakonodaje. V prikazanem primeru je aplikacija za vožnjo z UberX prikazala znesek v razponu 27-36 dolarjev, končni znesek pa se določi naknadno.

Uber je spremenil tudi izplačevanje voznikom. Doslej je bil znesek odvisen od razdalje in časa, a je provizija variirala (logično, saj so potrošniku zaračunali vnaprej določen znesek, izplačilo...

Bloomberg - Uber in Postmates sta vložila tožbo zoper ameriško zvezno državo Kalifornijo zaradi novega zakona o zagotavljanju delavskih pravic delavcem, ki delajo v prekarnih oblikah. Uber, ki najema ljudi za prevažanje potnikov, a vztraja, da ni taksislužba, in Postmates, ki najema ljudi za dostavo pošiljk, trdita, da bo novi zakon neustaven. Diskriminiral naj bi namreč podjetja, ki se ukvarjajo z nudenjem storitev na poziv (gig economy) in ljudem onemogočal prožno delo. Zakon bo začel veljati jutri.

Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno...

Slo-Tech - Čeprav smo Evropejci z uveljavitvijo Splošne uredbe v varstvu podatkov (GDPR) pred časom izpadli nekoliko zategnjeni, je duh očitno ušel iz steklenice in tozadevna ozaveščenost se očitno širi tudi onkraj Atlantika.

Kalifornijski guverner Jerry Brown je v četrtek namreč podpisal California Consumer Privacy Act of 2018, ki sta ga le nekaj ur pred tem soglasno sprejela oba predstavniška domova v Sacramentu. Zvezna država, s 40 milijoni prebivalcev, znana po soncu, plažah in Holywoodu, je tako postala prva entiteta ZDA, ki je na ta način zaščitila svoje prebivalce. Bolj nerodno je, da je...