Slo-Tech - Zadnji teden so se vse ameriške obveščevalne službe in preiskovalci ukvarjali z vprašanjem, kdo je na splet postavil tajne vojaške dokumente, v katerih so bili tudi številni podatki o vojni v Ukrajini, pa o Kitajski, Rusiji, Bližnjem vzhodu itd. Sedaj je FBI kot glavnega osumljenca izpostavil 21-letnega Jacka Teixeiro, ki je del obveščevalne službe v Massachusetts Air National Guard. Teixeira je že pridržan.

Na priljubljeni platformi Discord, ki se je začela uporabljati med igralci igri, a je danes bistveno več, ima Teixeira svoj strežnik Thug Shaker Central. Ta je imel 20-30 rednih uporabnikov, ki so jih zanimali orožje in videoigre. Večinoma je šlo za najstnike ali mlade odrasle. Na tem strežniku naj bi bili dokumenti dostopni že več mesecev (vsaj od oktobra), tam pa jih je objavil prav Teixeira. Šlo je za več sto strani poročil obveščevalne službe, ki jih je Teixeira fotografiral in objavil, ker je bilo to lažje od prepisovanja, kar je počel spočetka. A šele ko je pred dnevi...

Bloomberg - Evropska komisija naj bi prihodnji teden predstavila zakonodajni paket, ki ureja uporabo umetne inteligence v uniji. Vsebino predloga so danes že objavili nekateri mediji in ta se nekoliko razlikuje od osnovnih smernic, predstavljenih v začetku leta. Tedaj je bila v ospredju uporaba AI na tveganih področjih, kot je denimo v energetskem in zdravstvenem sektorju. Ta pristop se je zdaj nekoliko spremenil, saj predlog omejitev ne veže več na določena področja, pač pa na splošno govori o tveganih načinih uporabe AI kjerkoli. Ti tvegani načini naj bi bili tisti, ki lahko povzročijo smrt ali poškodbe, poškodujejo premoženje, imajo sistematičen vpliv na družbo kot celoto, lahko vplivajo na delovanje nujnih storitev ali pa vplivajo na gmotne, izobrazbene in poklicne možnosti posameznikov ter končno, če negativno vplivajo na uveljavljanje temeljnih pravic in svoboščin, ki veljajo na ozemlju EU.

Še vedno pa bo omejitev prosta uporaba pri vojaških in oborožitvenih projektih.

Bo pa po...

Slo-Tech - Raziskovalci z izraelske Univerze Ben-Gurion in Weizmannovega inštituta pod vodstvom Adija Shamirja, ki se ukvarjajo z iskanjem in dokazovanjem metod za prestrezanje podatkov in prisluškovanje, so pokazali nov način, kako lahko (dobesedno) prisluškujemo. Napad, ki so ga poimenovali Lamphone, izkorišča prosto visečo žarnico v prostoru, ki se zaradi zvoka rahlo ziblje.

Zvok je longitudinalno valovanje zraka, ki se odrazi kot oscilacije zračnega tlaka. Ti lahko povzročijo nihanje predmetov, ki pa je zaradi zanemarljive energije, ki jo nosi zvočno valovanje, v večini primeri nezaznavno. Prav na tem principu deluje sluh, saj je bobnič fino napeta membrana, ki zaradi sprememb zračnega tlaka niha, kar se prevede v signal za možgane. Nihajo pa tudi svetila, denimo prosto viseče žarnice. Nihljaji zaradi zvoka so prostemu očesu nevidni, saj je gre za milistopinje, ne pa tudi specializirani opremi.

Shamirjeva ekipa je pokazala, da je to dejstvo možno izkoristiti za pasiven napad. Koncept, kot rečeno ni nov. Laserji, ki merijo vibracije stekel v oknih, so znana metoda. Sedaj pa so pokazali, da lahko s 400 dolarjev vredno opremo (elektro-optični senzor) merimo spremembe v svetlobnem toku zaradi mikronihajev svetila v prostoru, ki je...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče je ugodilo zahtevi skupine novinarjev in aktivistov za človekove pravice, s katero želijo preprečiti veljavnost zakonskega določila, po katerem lahko nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst) prisluškuje tujim novinarjem. Po mnenju tožnikov - med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga - bi to onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, prav tako pa tudi uredniško integriteto, zlasti, ko gre za t. i. preiskovalno novinarstvo, ki se zadnja leta precej bolj organizira na mednarodni ravni. Prav prek takega mednarodnega sodelovanja uredništev bi lahko BND posredno nadzorovala tudi nemške novinarje.

Sodišče bo tako sredi januarja prihodnje leto opravilo dvodnevno ustno javno obravnavo primera. Slednje ni pogosta praksa, nemško ustavno sodišče se za tako obravnavo praviloma odloči le, ko gre za pomembna družbena vprašanja.

Zakon o BND je bil sicer sprejet že leta 2016, potem, ko so razkritja Edwarda Snowdna pokazala, da tajne službe svoje delo...

Slo-Tech - Ste varni pred prisluškovanjem obveščevalcev SOVE (in vseh njihovih pogodbenih podizvajalcev)? Pravzaprav ne. Pravica do tajnosti pisem in drugih občil, ki je na papirju ustavna kategorija, s konvencijami varovana človekova pravica, je v slovenski praksi očitno le mrtva črka na papirju. Prvi indici o tem so se pri nas pojavili že vsaj pet let preden nam je na naše veliko zgražanje Snowden povedal, da to počno tudi američani.

Slovenski obveščevalci namreč že vsaj od leta 2008 zgolj po odločitvi svojega direktorja dostopajo do vseh mednarodnih zvez slovenskih telekomunikacijskih podjetij. To v praksi pomeni, da podobno kot v ZDA slovenski operaterji pošiljajo kopijo mednarodnega prometa SOVI in ji s tem omogočajo dostop do vseh podatkov, ki se pretakajo v tujino.

Zaradi tega že več kot desetletje poteka ping pong med Informacijskim pooblaščencem in SOVO, ki pa do danes ni prinesel nobenih rezultatov razen obsežnega materiala, ki bi nedvoumno imel precejšnjo zabavno vrednost, če ne...

Slo-Tech - Nemška obveščevalna služba BND je nezakonito zbirala in analizirala podatke z uporabo metod za množično nadzorovanje tako Nemcev kot drugih državljanov, je v do sedaj zaupnem poročilu vladi Angele Merkel zapisal nemški informacijski komisar. Ja, za dogajanje je vedel tudi urad Merklove.

Celotna zgodba je javnosti prvič postala znana pred tremi leti, ko je Edward Snowden razkril vseobsežno spremljanje komunikacij na svetovni ravni, v katero je vključena tudi nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst). Nemška vlada je želela to po hitrem postopku pomesti pod preprogo, Informacijski...

Slo-Tech - Na spletni strani Ustavnega sodišča je bila včeraj objavljena razsodba iz 8. januarja 2009 v katerem je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zahtevi za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Kot je znano je postopek za oceno ustavnosti pred približno letom dni sprožila Informacijska pooblaščenka in sicer zato, ker je v inšpekcijskem pregledu na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE. Zakon o SOVI namreč določa, da lahko tako odredbo za prisluhe mednarodnim sistemom zvez izda direktor SOVE sam, po mnenju Pooblaščenke pa je to neustavno, saj 37. člen Ustave izrecno zahteva odredbo sodišča.

Ustavno sodišče si je za odločanje vzelo skoraj leto dni, nato pa odločilo, da zahtevo za oceno ustavnosti zavrže.

V obrazložitvi je Ustavno sodišče zapisalo, da je Pooblaščenka v okviru inšpekcijskega postopka ugotovila, da je SOVA v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj...

Dnevnik - Marca letos je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA), saj je Informacijska pooblaščenka v okviru nadzora na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE.

Težava je v tem, da slovenska ustava za prisluškovanje komunikacijam izrecno zahteva odločbo sodišča, zakon o SOVI pa določa, da lahko tako odločbo izda kar direktor SOVE sam. Zato je po mnenju Informacijskega pooblaščenca Zakon o SOVI v neskladju s 37. členom Ustave.

Prejšnjo sredo pa so svoje mnenje podali še poslanci Državnega zbora. Na seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve so podali mnenje, da sta Zakon o Sovi in Zakon o obrambi - v skladu z ustavo.

Zanimivo je, da so bili poslanci takega mnenja kljub izrecni ustavni določbi in kljub dejstvu, da je znan vsaj en primer spornega prisluškovanja s strani SOVE (Sanader - Janša). Mnenje je soglasno podprlo 15 navzočih...

Slo-Tech - Potem, ko je bila prejšnji teden na Ustavno sodišče vložena zahteva za oceno ustavnosti Zakona o SOVI, smo te dni že doživeli prve politične odzive.

Poslanec SDS Miro Petek je tako mnenja, je potrebno biti pri obravnavanju dela tajnih služb "tenkočuten in previden", ter dodal, da se "ne more znebiti občutka, da nekateri skušajo onesposobiti Sovo" s posegi v 21. člen SOVE.

Glede na izjavo se zdi, da nekaterim politikom vladajoče stranke nenadoma ni več v interesu zakonito in ustavno delovanje SOVE - torej tisto delovanje, ki ga je lansko leto s sprožitvijo ti. "afere SOVA" skušala zagotoviti prav vlada.

Dejstvo namreč je, da je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da SOVA v okviru nadzora mednarodnih sistemov zvez nadzoruje konkretne in fizično določljive posameznike, nadzor pa poteka na mednarodnih telekomunikacijskih vodih, ki potekajo preko Slovenije. Prav tako je Ustavno sodišče decembra leta 2005 ugotovilo, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala...

Slo-Tech - Pred dvema dnevoma je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA).

Vloga je bila vložena na podlagi inšpekcijskega nadzora, ki ga je pooblaščenec opravil na SOVI. V okviru nadzora je bilo ugotovljeno, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da direktor SOVE odobri nadzor nad konkretno telefonsko številko, SOVA pa v svojih bazah podatkov vodi tudi imena in priimke nadzorovanih oseb (torej osebne podatke). Hkrati je pooblaščenec ugotovil, da se ukrep izvaja na ozemlju Slovenije, s strani uradnih oseb Republike Slovenije in na komunikacijah, ki fizično potekajo preko Slovenije. Poleg tega ukrepi tudi niso časovno omejeni. Z drugimi besedami - nadzor mednarodnih sistemov zvez SOVA izvaja na mednarodnih telekomunikacijskih vodih, ki potekajo preko Slovenije.

Spremljanje mednarodnih sistemov zvez po 21. členu Zakona o SOVI je po mnenju Informacijskega pooblaščenca v neskladju s 37. členom...