New Scientist - Japonski raziskovalci so vzredili miške, ki imajo dva očeta, in sicer tokrat z neposrednim razvojem jajčec iz matičnih celic samcev.

Vzrejanje laboratorijskih živali, ki imajo nestandardne starše, na primer dve materi ali dva očeta, je že klasična štorija pri raziskavah, ki se tičejo razvoja zarodkov, dednih bolezni ali zdravljenja neplodnosti. Tako smo leta 2010 dobili miške, ki so imele genski material dveh samcev, toda postopek je vseboval obvezno vmesno fazo naravnega parjenja. Pred petimi leti so kitajski raziskovalci pridobili miške z dvema očetoma zgolj z genskim igračkanjem, toda tako vzrejene živali so preživele zgolj dva dni. Sedaj pa so Japonci z Univerze Kyushu naposled razvili način za vzrejanje mišk z dvema očetoma, ki so zrasle v zdrave, plodne živali. Velja pa omemba, da znanstvene objave še ni - dosežek je bil najavljen na Mednarodni konferenci za genski inženiring človeka v Londonu.

Ekipa Katsuhika Hayashija je raziskovala načine zdravljenje Turnerjevega...

Slo-Tech - Obrambno ministrstvo ZDA bo vnovič pretehtalo odločitev, po kateri je deset milijard ameriških dolarjev vreden projekt selitve ameriške vojske v oblak lani dobil Microsoft. Sodišče je za ponovno odločanje Pentagonu dodelilo 120 dni časa. Tam so se za vnovičen razmislek o svoji odločitvi odločili potem, ko se je nanjo pritožil Amazon, sodišče pa je pred dnevi nakazalo, da bo po vsej verjetnosti uspel s pritožbo.

Pri Amazonu so za pritožbeni postopek pripravili lastno analizo evaluacijskega procesa ministrstva, pri čemer so menda v šestih od skupaj osmih točk dokazali napake odločevalcev, njihovo pristranskost in nekaj pomanjkljivosti v Microsoftovi ponudbi.

Amazon je, kot je znano, zaradi dodelitve sanjskega posla Microsoftu sprožil sodni postopek, v katerem zatrjuje, da so bile njihove rešitve v tehnološkem smislu boljše od Microsoftovih, predvsem pa da je bila končna odločitev motivirana. Predsednik Donald Trump je namreč že večkrat javno izrazil svoje sovraštvo do Jeffa...

New Scientist - Japonski raziskovalci so pri miših razvili preprosto metodo ločevanja spermijev z X in Y kromosomi, s katero lahko bistveno vplivajo na spol naraščaja. Način naj bi bilo mogoče prenesti na rejne živali, morda pa tudi na človeka.

Doslej smo menili, da se spermiji, ki nosijo kromosoma X in Y, razlikujejo zgolj v količini DNK - tisti z X imajo namreč dednega zapisa več, ker je kromosom X večji od Y. Toda raziskovalci z Univerze v Hirošimi so ugotovili, da je v teh semenčicah dejansko več genov tudi aktivnih - 500 več kot v tistih s kromosomi Y. Osemnajst od teh aktivnih genov proizvaja beljakovine, ki so del ovojnice spermija in je nanje mogoče potencialno vplivati.

To so napravili z raztopino zdravila Resiquimod, ki se...

Nature - Ameriški strokovnjaki so z eksperimentalno gensko terapijo pri osmih otrocih pozdravili sindrom hude kombinirane imunske pomanjkljivosti, ki ga doslej drugače kot s presajanjem kostnega mozga nismo znali zdraviti. Dogodek označuje eno najuspešnejših genskih terapij doslej.

Sindrom hude kombinirane imunske pomanjkljivosti (severe combined immunodeficiency ali SCID) je resna genska okvara imunskega sistema, pri kateri telo ne proizvaja belih krvničk. Posledično večina bolnikov že v prvih letih življenja podleže najbolj običajnim boleznim, kot je prehlad, če se jih takoj ne zapre v nadzorovano sterilno okolje, zaradi česar se jih je prijela oznaka "bubble babies". Še posebno težka je inačica X1, kjer je okvarjen gen IL2RG...

Nature - V Pittsburgu se je skotila zdrava opica vrste makak, ki so jo spočeli z rabo semena, pridobljenega iz testisnega tkiva, ki je bilo zamrznjeno in nato presajeno nazaj v očeta.

Kemoterapija in obsevanje, ki sta najbolj razširjeni metodi za zdravljenje rakavih obolenj, paciente mnogokrat sterilizirata. Če hoče bolnik še imeti biološke otroke, mora pred terapijami shraniti svoje spolne celice za uporabo v prihodnosti. To pa je resen problem pri otrocih, kjer se tkiva za njihovo izdelavo sploh še niso razvila, terapije pa z uničenjem matičnih celic dostikrat prekinejo njihov nastanek - približno trideset odstotkov dečkov, ki preživijo zdravljenje raka, je neplodnih. Pri ženskah smo pred leti...

Slo-Tech - Dočakali smo še en zelo pomemben preboj v razvoju biotehnologije, saj se je rodil prvi otrok, ki ima tri biološke starše. Sedaj že petmesečen fantek (rojen 6. aprila 2016) se je rodil materi iz Jordanije, ki ima gen za Leighov sindrom. To je redka dedna bolezen, ki je posledica mutacij v mitohondrijski DNK ali jedrni DNK, odvisno od tipa bolezni. Da fantek ne bi podedoval genov za omenjeno bolezen, so uporabili jajčece darovalke.

Čeprav se naslov bere zlovešče, otrok v resnici ne bo nič kaj drugačen od po naravni poti spočetih. Ljudje dedne informacije nosimo v DNK, katere več kot 99 odstotkov ždi v celičnem jedru. V vseh celicah (razen spolnih) je enaka, in sicer je razdeljena v 23 parov kromosomov. Potomci dobijo po en...

Slo-Tech - Znanstveniki na teksaškem M.D. Anderson Cancer Centru so vzredili samce in samice miši, ki imajo genetski material dveh očetov. O odkritju poročajo v članku Generation of viable male and female mice from two fathers, ki je objavljen v reviji Biology of Reproduction.

Ekipa pod vodstvom Richarda Berhringerja je 13 dni po oploditvi izolirala mišje embrionalne fibroblaste iz zarodka moškega spola in iz njih pripravila linijo induciranih pluripotenčnih matičnih (iPS) celic. Približno odstotek teh celic je spontano izgubilo kromosom Y, tako da je ostal genotip X0 (to se lahko zgodi pri normalnem človeškem spočetju, rezultat je Turnerjev sindrom). Te celice so nato vbrizgali v

BBC - BBC poroča, da so z najnovejšimi raziskavami Y-kromosoma ugotovili, da je najstarejši skupni prednik vseh moških živel pred 59.000 leti v Afriki. Ta ugotovitev bega znanstvenike, saj so že pred časom ugotovili, da je živela tako imenovana mitohondrijska Eva pred 143.000 leti. Do te razlike je verjetno prišlo zato, ker so imele ženske skozi zgodovino bolj ali manj konstantno število otrok, pri moških pa so bile velike variacije. Kakšni reveži niso zaplodili nobenega otroka, nekateri srečneži pa več z več ženskami, recimo Džingiskan. Zato ima mitohondrijska DNA bolj konstantno sestavo skozi zgodovino kot Y-kromosom. Hkrati je mitohondrijska DNA bolj občutljiva za mutacije in posledično osebek z mutirano mitohondrijsko DNA hitreje propade.

Ločeno raziskovanje po ženski in moški liniji je mogoče zato, ker imamo moški Y-kromosom, ki ga ženske nimajo, vsa mitohondrijska DNA pa je ženska. Pri oploditvi se namreč iz spermija prenese samo kromosomska DNA, mitohondrijska pa je vsa iz...