VentureBeat - Intel je predstavil orodje FakeCatcher, ki je po njihovih besedah prvi detektor deepfakov v realnem času, kar mu uspeva s 96-odstotno natančnostjo. Orodje, ki so ga razvili v sodelovanju s State University of New York, uporablja Intelovo programsko in strojno opremo. Deepfake prepoznava z analizo "krvnega obtoka" (blood flow) v posamezni pikslih. Prepoznava namreč posnetke ljudi, ki niso avtentični.

Ilke Demir, vodja raziskave v Intel Labs, pojasnjuje, v čem se je FakeCatcher razlikuje od dosedanjih orodij. Ta gledajo surove podatke oziroma posamezne piksle in poizkušajo zaznati neavtentičnost v njih. FakeCatcher pa uporablja metodo, ki se imenuje imenuje PPG (fotopletismografija). Metoda meri, koliko svetlobe se odbija ali pronica skozi vene, po katerih teče kri. Na podoben način pametne zapestnice merijo srčni utrip, FakeCatcher pa bo tako preverjal, ali je oseba na posnetku živa. S prostim očesom se tega ne vidi, s strojem pač. FakeCatcher preveri signale na 32 mestih na obrazu...

Microsoft - V ozadju je seveda zaskrbljenost zaradi vplivanja na take in drugačne volitve in tako so v Redmondu predstavili Microsoft Video Authenticator, orodje, ki analizira posnetke in fotografije ter jih opremi z oceno verjetnosti, da so bili digitalno predrugačeni.

Orodje deluje tako, da s pomočjo umetne inteligence zaznava podrobnosti, ki jih sicer človeško oko ne more, med drugim prehajanje sivih odtenkov med resničnimi in ponarejenimi deli posnetkov. Ko gre za videe lahko celo poda oceno pristnosti vsake posamezne sličice v posnetku v realnem času. Orodje bo po besedah predstavnikov Microsofta najprej na voljo nekaterim političnim in medijskim organizacijam, ki se ukvarjajo z demokratičnimi procesi, beri, novembrskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami.

Drugo orodje bo omogočalo ustvarjalcem videov, da bodo svoje izdelke certificirali kot avtentične in jih kot take lahko tudi predstavili svojemu občinstvu. Orodje ima dve komponenti, prva za videoposnetek izdela zgoščeno kodo oz....

Slo-Tech - Čeprav je tehnologija deepfake že precej napredovala od svojih začetkov pred tremi leti, je za uporabo v filmih še vedno preslaba. Nekajsekundni kadri, kot denimo pokojne Carrie Fisher v Vojni zvezd, stane milijone in terjajo mesece dni dela. A v prihodnosti se kani to spremeniti, saj postaja deepfake čedalje boljši. Disney je pokazal, da je z njihovim algoritmom možno izdelati že zelo prepričljive posnetke v ločljivosti 1024 x 1024. To seveda še vedno ni dovolj za filmsko produkcijo, je pa bliže od 256 x 256.

Algoritem so razvili skupaj z raziskovalci z ETH Zürich. Uporaba je preprosta, saj potrebujemo le dobro osvetljena posnetka dveh oseb, pa bo algoritem v prvi posnetek vstavil obraz druge. Pomaga, če sta osebi posneti v podobnem kadru, torej da obe gledata v kamero. Rezultati so že precej impresivni. Temeljit pregled seveda hitro pokaže, da gre za manipulacijo, a to niti ni namen. Posamezne posnetke lahko pridobimo iz videoposnetka in jih potem zložimo tudi nazaj, rezultat pa...

Vice - Norveški raziskovalci so razvili program, ki skuša z rabo strojnega učenja zakriti posameznikov obraz v videu v realnem času na način, da še vedno ohrani njegov pristen izraz.

Tehnologija deepfakov, s čimer se popularno označuje rabo strojne inteligence za ustvarjanje vizualnih ponaredkov, ima vse od svoje popularizacije pred dvema letoma skrajno negativen prizvok, saj se jo v glavnem uporablja za izdelavo lažne pornografije in predstavlja precejšnjo nevarnost za prodor lažne propagande. Toda pristop bo mogoče v prihodnosti izkoristiti tudi v pozitivne namene. Inženirji na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu so razvili program DeepPrivacy, katerega cilj je anonimizacija oseb v video posnetkih na način, da se še vedno ohrani njihov prvotni...

Slo-Tech - Sredi tedna se je na internetu znašla aplikacija DeepNude, ki je obljubljala točno to, na kar namiguje njeno ime. Aplikacija je iz čim več fotografij oblečene osebe ženskega spola z algoritmi izdelala posnetek, kako je verjetno videti ta oseba brez oblek. Pričakovano je aplikacija dvignila precej prahu in polemik, ali je takšna uporaba sploh zakonita. Odgovor na tako vprašanje ni tako premočrten, kot bi na prvi pogled sklepali. Ni namreč vedno res, da so dovoljene vse vsebine, ki ne posegajo v zasebnost drugih in ne vplivajo nanje. Ekstremen primer je na primer otroška pornografija, kjer so prepovedane tudi realistične podobe, četudi bi šlo v celoti za izmišljene, izrisane like. A vrnimo se k aplikaciji DeepNude (ki sedaj ni več dostopna).

Ta deluje le na...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerz Stanford in Princeton, z Inštituta Max Planck in iz podjetja Adobe Research so razvili nov algoritem, ki omogoča še lažjo manipulacijo videoposnetkov ljudi. Lani smo se prvikrat resno zavedli moči algoritmov za deepfake, s katerimi je možno obraz človeka (ali kar celega človeka) na posnetku zamenjati z nekom drugim. Umetna inteligenca in nevronske mreže pa brez predaha napredujejo, zato je sedaj možno še več. V novem algoritmu lahko enostavno kakor v urejevalniku besedil zamenjamo besede, ki jih človek na posnetku izgovarja.

Za trening algoritma potrebujemo posnetek, ki je dolg vsaj 40 minut, in prepis govorjenega besedila. Iz tega se algoritem nauči, kako se spreminja obrazna mimika človeka pri izgovoru posameznega fonema. Ko to imamo, lahko enostavno...

Slo-Tech - V začetku leta je na internetu završalo, ko se je pojavilo orodje za preprosto izdelavo video fotomontaž (deepfake), ki je izrabljalo računsko moč grafičnih procesorjev v modernih računalnikih. Internetno občestvo je novost takoj zgrabilo in po pričakovanjih je bil rezultat razmah fotomontirane pornografije. Raziskovalci s Carneige Mellon University (CMU) so sedaj predstavili nov način za izdelavo še bolj vernih fotomontaž.

V posnetku na YouTubu so pokazali, kako lahko iz Johna Oliverja naredijo Stephena Colberta, iz Martina Luthra Kinga Baracka Obamo in iz slednjega Donalda Trumpa. Mogoče so tudi abstraktnejše metamorfoze, denimo iz Johna Oliverja v žabca ali med dvema vrstama cvetov. Tudi ta metoda uporablja pristope umetne inteligence, da prenese "slog" ene osebe v drugo. Metodo so...

Slo-Tech - V resnici je bilo le vprašanje časa in prav neverjetno je bilo, da je toliko časa trajalo. Toda pravilo 34 še vedno velja in niti nevronske mreže in strojno učenje niso izjeme. Svojo uporabo so dočakale tudi v pornografiji, posledice pa utegnejo biti - globoke.

Konec decembra so se razširili videoposnetki, ki se imenujejo deepfake. Konec je primitivnega in grotesknega lepljenja glav zvezdnic na telesa pornoigralk. Sedaj lahko poustvarjalci uporabijo fotografije z interneta, kjer jih v dobi modernih družabnih omrežij res mrgoli, in preproste odprtokodne algoritme za strojno učenje (deep learning), da obraz zvezdnic prilepijo kar v videoposnetke. Za zdaj je tovrstne posnetke še mogoče prepoznati, ker vendarle niso popolni in opazimo, da nekaj ni v najlepšem redu....

Google - Google je občutno izboljšal algoritem za prepoznavanje predmetov na slikah in ugotavljanje relacij med njimi, so sporočili. Problem prepoznavanja predmetov so že septembra imeli precej dobro rešen, večji zalog pa je predstavljalo ugotavljanje, v kakšnem razmerju so predmeti na sliki.

Rezultati zadnjih preizkusov kažejo, da jim je tudi to dobro uspelo. Novi algoritem prepozna predmete na sliki, potem pa ugotovi, kako so razporejeni in kaj se dogaja; te ugotovitve nato izpiše v človeku razumljivi angleščini (glej sliko). To niso le preproste relacije, kot na primer Pica je na štedilniku, temveč tudi kompleksnejši opisi, na primer Ljudje nakupujejo na tržnici, kjer je na stojnici veliko zelenjave.

Google pravi, da so nadgradili...

Reuters - Koliko stane integriteta? Odvisno, koga vprašate. Slovenski zdravniki jo po zadnjih preiskavah glede podkupovanja očitno prodajo za nekaj tisočakov. Pri avtocestah se je merila v stotinah milijonov dolarjev. Kaj pa v ZDA? Podjetje RSA (sedaj podružnica EMC) je svojo verodostojnost in integriteto očitno prodalo za 10 milijonov dolarjev. Toliko denarja so prejeli od NSA, da so namenoma ošibili svoje algoritme.

Novi Snowdnovi dokumenti, ki jih je pridobil Reuters, kažejo, da je NSA sklenila 10 milijonov dolarjev vredno pogodbo z RSA, ki sodi med velikane računalniške varnosti, da je ta v svoje algoritme za tvorjenje naključnih števil vgradila ranljivosti, ki omogočajo lažje razbijanje. Da NSA kaj podobnega počne, ni presenečenje, saj smo že septembra pisali, da je NSA uspela izsiliti vgraditev ranljivosti v algoritem Dual EC-DRBG, s čimer je velik del verodostojnosti izgubil NIST...

Eurekalert - Lovro Šubelj in Marko Bajec sta pred kratkim objavila zanimiv članek o iskanju skupnosti v poljubnih omrežjih.

Izmislila sta si algoritem za odkrivanje skupnosti v omrežjih. Novi algoritem za določanje tega, v katero skupnost spada vozlišče, upošteva ne samo skupnosti neposrednih sosedov, ampak tudi sosede sosedov. Algoritem pri tem pametno tehta, kako pomembni so neposredni sosedi, kako pomembni pa sosedje sosedov.

Novi algoritem uspešno odkriva različne skupnosti tudi v omrežjih, o katerih je znano le malo dejstev. Nekateri dosedanji algoritmi za iskanje skupnosti, za katere ni nujno značilno to, da so vozlišča v njih med seboj gosto povezana, so namreč potrebovali dodatne podatke, kot je naprimer število iskanih skupnosti.

Algoritem je dovolj hiter, da ga je mogoče uporabiti na milijonih med seboj povezanih vozlišč.

Članek je povzela tudi vrsta tujih novičarskih strani: EPJ.org, IEEE Computer.org, Springer, ACM.org, PhysOrg.com, ScienceDaily, SpaceDaily, EurekAlert! in drugi.