Ars Technica - Ameriški raziskovalci so strojni vmesnik, ki je paralizirani osebi doslej omogočal gibanje roke, nadgradili tako, da prvič zaznava tudi otip. Toda podvig vključuje nekaj tehničnih bližnjic.

Za tiste, ki podrobneje spremljajo razvoj vmesnikov med možgani in stroji za pomoč pri zdravljenju težkih poškodb, je Ian Burkhart iz Ohia že star znanec. Kot mladenič si je leta 2010 pri skoku v vodo poškodoval hrbtenjačo in izgubil nadzor okončin, z izjemo zgornjega dela rok. Leta 2014 so mu v okviru programa NeuroLife, tamkajšnjega inštituta Battelle, v možgane ob predelu motoričnega korteksa vstavili vsadek za zajem možganskih valov. Podatke so raztolmačili s strojnimi algoritmi in jih prevedli v signal, po katerem elektrode na Burkhartovi podlahti z električnimi pulzi prožijo njegove mišice. Možakar tako od leta 2016 velja za eno od zgodb o uspehu nevroznanosti, saj mu je vmesnik med možgani in računalnikom (BCI - brain-computer interface) ponovno omogočil preprosto rokovanje s predmeti -

Apple - Po mesecih ugibanj so v Applu vendarle oznanili naprednejšo inačico slušalk AirPods, z vgrajenim filtriranjem hrupa.

Applove brezžične slušalkice AirPods so bile ob nastopu pred tremi leti deležne precejšnje skepse, če ne celo posmeha, a so kljub temu postale nesporni statusni simbol in močno pomagale pri prodoru pametnih slušnih naprav. Ker smo od poletja poslušali ugibanja, da bodo dobile zmogljivejšo inačico s filtriranjem hrupa, smo bili rahlo presenečeni, da jih Apple ni predstavil na septembrskem dogodku. Očitno takrat še niso bile povsem nared - so pa zato sedaj.

Novinke so poimenovali AirPods Pro in so zaradi aktivnega dušenja hrupa seveda notranje (in-ear), za razliko od originalnih. Sistem za filtriranje je po opisu sodeč logično povzet po tistih iz Beatsovih slušalk, le močno pomanjšan. Uporablja dva mikrofončka, ki ju poleg tega izkorišča še za prilagoditev zvoka uporabnikovemu slušnemu kanalu. Napravice omogočajo tudi nastavljivo odprtost. Strojna sredica je sicer...

The Verge - Elon Musk je na prvi javni predstavitvi Neuralinka, svojega podjetja za razvoj vmesnikov med možgani in računalnikom, pokazal robota za kirurško vsajanje mehkih elektrod v možgane in napovedal prve eksperimente na ljudeh že v prihodnjem letu.

Vstavljanje elektrod v človeške možgane je v tem stoletju že postala stalna praksa pri zdravljenju nekaterih tegob, na primer epilepsije in Parkinsonove bolezni. Vrhunec takšnega sporazumevanja med možgani in stroji danes predstavlja grob nadzor preprostih robotskih okončin, pa še to zgolj v eksperimentalnem okolju. Od pravega vmesnika med možgani in računalnikom, ki bi znal operirati s kompleksnimi podatki, nas loči še dosti znoja in potrebnih tehnoloških prebojev. Ravno to pa je...

STAT - Raziskovalci iz New Yorka so razvili prvo eksperimentalno verzijo slušnega aparata, ki lahko s pomočjo opazovanja možganov ojača natanko tiste glasove v okolici, na katere se želi posameznik osredotočiti.

Pametni slušni pripomočki bodo bržkone naslednja velika zgodba pri gadgetih in med drugim dobivajo različne zmogljivosti filtriranja signala, na primer odstranjevanje prometnega hrupa. Najnaprednejše inačice je mogoče natrenirati, da ojačajo znane glasove, na primer tiste družinskih članov. Toda nobena naprava doslej še ni prišla blizu zmogljivosti naših možganov, da hipno med množico neznanih glasov izberejo točno določene in se nanje osredotočijo, sosednje pa odstranijo. Tako denimo zdrav človek na hrupni zabavi lahko posluša naključne pogovore, medtem ko naglušen tega ne more, saj slušni aparati ne znajo selektivno...

Nature - Raziskovalci iz San Francisca so uspeli električne signale iz možganov z vsadkom prevajati v govor v obliki celotnih stavkov. Pri tem so se poslužili trika, saj so uporabili tisti del možganov, ki nadzoruje gibanje ust pri govorjenju.

Raziskovanje komunikacijskih vmesnikov med možgani in računalnikom beleži uren napredek, kar bo najprej razveselilo tiste ljudi, ki se zaradi bolezni ne morejo normalno sporazumevati z okolico. Današnje naprave, pri katerih takšne osebe z zdravim delom telesa, na primer očesno zenico ali obraznimi mišicami (kar je počel Stephen Hawking) izbirajo črke in besede s seznama, so hudo počasne. Tudi izbiranje z direktnim signalom iz možganov nosi rekord "govorjenja" z zgolj osmimi...

Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Columbia so uspeli s pomočjo možganskega vsadka in strojnega učenja možganske valove prevesti v za silo razumljive besede.

Medicina pozna vrsto načinov za beleženje možganske dejavnosti, s katerimi ugotavljamo, kateri skupki nevronov so prižgani v določenem trenutku. Toda v tolmačenju, kaj ti signali dejansko pomenijo, smo še na zelo primitivni stopnji in do vmesnikov, ki bodo človeške misli hitro prevajali v uporabne informacije, smo še daleč. Korak do njih so sedaj napravili na njujorški Univerzi Columbia, kjer so uspeli iz možganskih valov izluščiti, katere številke so slišale testne osebe.

Za preizkus so izbrali pet oseb, ki so sicer bile v postopku vsaditve elektrod za možgansko stimulacijo za zdravljenje...

IEEE Spectrum - S posebno oblikovano elektrodo, ki jo v možgane potisnejo skozi žile, so v poskusih na ovcah uspešno izvedli možgansko stimulacijo. To obeta novo generacijo nizko invazivnih možganskih vsadkov.

Možganska stimulacija (DBS - Deep Brain Stimulation) je medicinska metoda, pri kateri globoko v možgane vstavimo elektrode, ki z električnimi impulzi nadzorovano spreminjajo njihovo delovanje. Na ta način že dobrih dvajset let zdravimo med drugimi Parkinsonovo bolezen, epilepsijo in tresavico. Seveda pa gre zaradi invazivnega posega v možgane za tvegan postopek, ki ima za rezultat lahko tudi vnetje ali zavračanje tujka. Zato po svetu poteka več raziskovalnih projektov za oblikovanje novih, manj...

IEEE Spectrum - Podjetje Starkey Hearing Technologies je na tržišče poslalo slušni aparat Livio AI, ki zmore hkrati predvajati glasbo in pogovore s telefona, prevajati jezike ter meriti nekatere telesne kazalce.

Novinke: Livio AI je poskus, da bi dolgočasno medicinsko napravo preobrazili v multifunkcijske, splošno uporabne slušalke. S pomočjo vgrajene strojne pameti prepoznajo zvočno okolico in prilagodijo jakost zvoka, znajo pa se tudi usmeriti na določen vir. Obenem je možno nanje brezžično speljati signal s telefona, televizorja ali računalnika in v spregi s pametnim telefonom prevajati 27 jezikov. Zanimivo je, da je vgrajena strojna inteligenca še preprostejše, prejšnje generacije...