theguardian.com - Predstavniki avstralskih tehnoloških podjetij so ponovno pozvali vlado, naj spremeni kontroverzni zakon proti šifriranju, ki je bil v naglici sprejet tik pred novoletnimi prazniki. Zakon daje organom pregona možnost prek splošne sodne odredbe za preiskavo, brez dodatne odobritve sodnega organa, zahtevati od podjetij, da jim omogočijo dostop do šifriranih podatkov, v nasprotnem primeru pa lahko izrekajo denarne kazni. Predstavniki industrije se zato pritožujejo, da izgubljajo zaupanje strank, saj slabo spisan zakon ustvarja poslovno negotovost in tako že ogroža delovna mesta, avstralska podjetja pa da "spreminja v Huaweije".

Brad Smith, predsednik in glavni pravnik Microsofta, pa je te dni med obiskom Avstralije navrgel, da podjetja niso več...

Guardian - Zakon je potem, ko sta se vladajoči nacionalna in liberalna stranka z opozicijo sporazumeli o njegovem sprejemu, malone švistnil skozi proceduro spodnjega in nato še gornjega doma parlamenta. In to tik pred začetkom poletnih parlamentarnih počitnic. Laburisti, največja opozicijska stranka, so se pri tem na presenečenje vseh odpovedali svojim, prej že napovedanim amandmajem in zakon podprli. Le nekaj ur kasneje je zakon potrdil tudi senat, kar pomeni, da je zakon sprejet.

Gre za prvi tak zakon, ki ga je sprejela katerikoli država, avstralskim organom pregona pa daje možnost, da podjetjem izdajo "tehnično...

Slo-Tech - Nekoč v davnih časih, med letoma 1992 in 2000, je bil izvoz programske opreme za šifriranje iz ZDA močno reguliran in omejen, zaradi česar se je kdo celo odpovedal ameriškemu državljanstvu. Toda sčasoma so spoznali nesmiselnost tovrstnega omejevanja in danes je v večini razvitega sveta šifriranje in orodja za šifriranje prosto dostopno. Toda ko čedalje več aplikacij za sporočanje uporablja šifriranja od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end), države ugotavljajo, da temu ne morejo prisluškovati, niti če bi hotele. Avstralski premier pa tega še ne razume.

Avstralija je konec minulega meseca napovedala, da bo z zakonodajo zahtevala, da podjetja, kot sta WhatsApp ali Apple, po sodni...

Techdirt - Tokrat nadaljevanje teden dni stare zgodbe o nadustavnem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ali tudi fabula o tem, kaj se zgodi, ko se policija odloči, da mora priti do nekih podatkov, predvsem zato, ker je dobivanja vsakovrstnih podatkov tako zelo vajena iz preteklosti, da na drugačni scenarij ("hm, tole se pa morda ne sme ..") niti pomisli ne.

Tokratna fabula je ameriška, a bi lahko bila tudi naša. Zadeva policijsko preiskavo zoper Newyorčana Malcolma Harrisa, 23. let starega novinarja, blogerja in aktivista v gibanju Occupy Wall Street, ki je bil oktobra lani skupaj skupaj s še 700 drugimi protestniki aretiran na Brookly bridgu zaradi motenja javnega reda in miru, konkretno ker mosta ni prečkal po pešpoti, ampak kar po cesti, mišljeni za avtomobile. Po noči ali dveh na policijski postaji in prejeti mandatni kazni bi to moralo biti to; vendar ni bilo; newyorška policija je namreč ugotovila, da je Harris posebej aktiven na Twitterju, sploh po številu sledilcev...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Washington Post - V neizprosnih pravnih bojih med podjetji so najpomembnejše strelivo patenti, s katerimi je mogoče iztržiti različne licenčne dogovore, sodne odredbe ali jih le mastno prodati. Microsoft je tako danes objavil, da so od AOL-a odkupili 800 patentov, za katere so odšteli milijardo dolarjev.

Kot je AOL povedal v izjavi za javnost, sta se podjetji sporazumeli, da za 1,056 milijarde dolarjev Microsoft dobi lastništvo nad 800 patenti in neekskluzivno pravico do uporabe (licenčni dogovor) dodatnih 300 patentov v svojih izdelkih, ki jih AOL ne bo prodal. Dodatno bo AOL imel pravico do uporabe patentov, ki so jih prodali Microsoftu. Podjetji ne komentirata, za katere patente gre.

Microsoftov glavni pravnik Brad Smith pojasnjuje,...