Slo-Tech - Visa in Mastercard sta v skoraj dve desetletji trajajoči tožbi, ki so ju proti podjetjema vložili trgovci, sprejela poravnavo. Znižala bosta provizije za izvajanje kartičnih plačil, ki so v ZDA dosegale tudi štiri odstotke. S tem bodo trgovci, posredno pa potrošniki, privarčevali vsaj 30 milijard dolarjev v naslednjih petih letih. Provizije pa bodo še vedno precej višje kot v EU, kjer jih omejuje zakonodaja.

V ZDA znašajo provizije povprečno dva odstotka, za bolj prestižne kartice pa lahko dosežejo tudi štiri odstotke. Trgovci zato že dlje časa trdijo, da jih Visa in Mastercard neupravičeno molzeta, zaradi česar so leta 2005 vložili tožbo. Samo lani je šla v ZDA za provizije Vise in Mastercarda 101 milijarda dolarjev. Iz teh provizije se financirata Visa, Mastercard, banke izdajateljice in tudi različni programi ugodnosti in zvestobe, ki jih imajo posamezne kartice.

Podjetji sta se zavezali, da bosta za naslednjih pet let zamrznili provizije, ki ne bodo presegle 2,26 odstotka. V...

Slo-Tech - Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je opozorila Apple in Meto, da so nove pristojbine in provizije, ki jih zaračunavata ponudnikom aplikacij na platformah, problematične in potencialno nezakonite. Provizije delujejo v nasprotju z namenom direktive o digitalnih trgih (DMA).

Posebej problematična je Applova nova pristojbina v višini 0,5 dolarja (core technology fee), ki jo zaračunavajo za vsako namestitev aplikacije nad prvim milijonom, če aplikacije ne bodo uporabljale Applovega plačilnega sistema. Margrethe Vestager trdi, da nova pristojbina podjetja odvrača od uporabe drugih plačilnih sistemov, torej deluje ravno v nasprotju od smisla DMA.

Tudi Meta zaračunava nove provizije, ki predstavljajo ovire. Čeprav je podjetje znižalo mesečno naročnino na Facebook in Instagram z 10 evrov na 6 evrov. Gre za naročnino, ki odklopi reklame in s tem omogoča tudi več zasebnosti. Uvedba naročnin za verzije brez oglasov pomeni, da strinjanje uporabnikov za uporabo osebnih...

Slo-Tech - Viasat bo moral na prevzem Inmarsata, ki ga je napovedal pred poldrugim letom, še malo počakati. Dobrih sedem milijard dolarjev vredno kupčijo bo Evropska komisija pobliže preverila, so sporočili iz Bruslja. Komisija je zaskrbljena, da bo Viasat s tem nakupom okrnil konkurenco na področju nudenja dostopa do interneta na komercialnih letih.

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je povedala, da je internetni dostop na letalih zelo sveže področje in rastoči trg, na katerem sta Inmarsat in Viasat vodilna igralca. Trenutno sta konkurenta, združitev pa bo to spremenila. Komisija je v preliminarnem preizkusu ugotovila, da sta podjetji neposredna konkurenta v Evropi, ki se prijavljata na iste razpise. Ker so prepreke za vstop na trg visoke, predvsem tehnološke in regulatorne, drugih ponudnikov ni veliko. Hkrati na trgu potekajo pomembno spremembe, saj nanj vstopajo ponudniki, ki ne uporabljajo geostacionarnih satelitov. Komisija mora preveriti, ali bodo ti zadostna...

Slo-Tech - Minuli teden sta Evropski parlament in Evropski svet sporočila, da sta se njuni pogajalski skupini sporazumeli o besedilu zakona o digitalnih trgih (DMA), s katerim bodo med drugim definirali, kateri giganti veljajo za vratarje (gatekeepers) in katere prakse bodo zanje nezakonite. Komisija bo imela možnost sankcionirati kršitve.

Zakonski predlog opredeljuje podjetja, ki nudijo ključne storitve in platforme, za katere obstaja največja nevarnost, da bodo z nezakonitimi poslovnimi praksami izkrivljali konkurenco in škodovali potrošnikom. To so tudi ponudniki družbenih omrežij, iskalnikov in brskalnikov. Podjetja, ki imajo tržno kapitalizacijo vsaj 75 milijard dolarjev ali letnih prihodkov vsaj 7,5 milijarde evrov, vsaj 45 milijonov uporabnikov mesečno in vsaj 10.000 poslovnih uporabnikov, bodo štela za vratarje. Taki primeri so na primer Google (iskalnik, brskalnik, oglaševanje), ponudniki platform za komuniciranje (WhatsApp, iMessage, Facebook Messenger itd.) in družbena omrežja....

Slo-Tech - Amazon je svojim strankam sporočil, da od 19. januarja dalje ne bodo mogle več uporabljati kreditnih kartic Visa, ki so bile izdane na Otoku. Razlog je seveda preprost, in sicer finančen. Provizije, ki se plačujejo ob plačilu s kartico, so po Amazonovih besedah previsoke. To je povezano z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije, zaradi česar je v začetku leta Visa dvignila provizije (interchange fees). Podobno je storil tudi MasterCard, saj od brexita za Otočane ne velja več evropska omejitev teh provizij.

Še vedno bo moč uporabljati debetne kartice, vključno z Visinimi, in kreditne kartice izdajateljev MasterCard in American Express. Tudi kreditne kartice Visa, ki so bile izdane izven Velike Britanije, bodo normalno delovale. So pa v Amazonu strankam z Otoka ponudili 20 funtov dobropisa, če naslednji nakup že sedaj plačajo kako drugače kot z Visinimi kreditnimi karticami.

Visa je odločitev komentirala z razočaranjem, da Amazon omejuje izbiro potrošnikom. Ob tem so jeli...

Slo-Tech - Ameriško podjetje Mastercard je sporočilo, da 1. julija 2023 v Evropi ne bo več možno dobiti nove kartice Maestro. Obstoječe kartice bodo uporabne do izteka veljavnosti, ne bo pa jih možno zamenjati za nove. S tem bo konec sistema, ki je 30 let omogočal plačila z debetnimi karticami in ga v Evropi uporablja 400 milijonov ljudi. Ali bo tudi Visa v bližnji prihodnosti ugasnila konkurenčni sistem V-Pay, še ni znano

Mastercard želi Maestro, ki je z nami od leta 1991, upokojiti zaradi novejših sistemov. Maestro je bil ustvarjen za plačila na prodajnih mestih, medtem ko se na internetu ni nikoli zares znašel. To je eden izmed razlogov, da tudi komitenti počasi zapuščajo ta sistem. Pred petimi leti je bilo izdanih 650 milijonov kartic, danes jih je le še 400 milijonov.

Za komitente, ki želijo debetne kartice, je na voljo Mastercard Debit. To je možno integrirati skupaj z običajno (žiro) plačilno kartico (co-badging), tako da ima povsem enako funkcionalnost kakor Maestro. Nekatere banke...

Slo-Tech - Po štiri leta trajajoči preiskavi je Evropska komisija upravljavcu platforme Steam Valvu in založnikom iger podjetjem Bandai Namco, Capcom, Focus Home, Koch Media in ZeniMax izrekla 7,8 milijona evrov visoko kazen zaradi kršitve evropskih pravil o konkurenci. Valve je dobil najvišjo kazen 1,6 milijona evrov, ker s Komisijo ni sodeloval, preostanek pa odpade na peterico, ki je sodelovala in si zato prislužila 10- do 15-odstotni post. Omenjena podjetja so omejevala čezmejno prodajo iger v evropskem gospodarskem prostoru (EEA), čemur pravimo geoblocking. Pri uporabi te taktike so na primer določene igre dostopne samo v nekaterih državah.

Komisarka za konkurenco in podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager je dejala, da več kot polovica Evropejcev igra videoigre, industrija pa je vredna 17 milijard evrov letno. S sankcijami želi Komisija ponovno opomniti, da v Evropski uniji ni dovoljeno omejevanje čezmejne prodaje, razen v primeru upravičenih izjem. Takšne prakse namreč...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes MasterCardu naložila 570 milijonov evrov globe, ker je zlorabljal svoj tržni položaj in zaračunaval previsoke provizije. Ključni problem je bilo nespoštovanje enotnega trga v EU, saj je Mastercard podjetjem zaračunaval provizije glede na državo, v kateri se nahajajo, četudi so banke v drugih državah članicah EU ponujale ugodnejše pogoje. Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je dejala, da evropski potrošniki plačilne kartice uporabljajo vsak dan, ko kupujejo hrano, oblačila ali dobrine prek spleta. S tem, ko je Mastercard trgovcem onemogočil iskanje ugodnejših pogojev poslovanja pri bankah v drugih članicah EU, je umetno zvišal cene kartičnih plačil, s čimer je škodoval potrošnikom in trgovcem v EU. Zaradi tega...

TechWeek Europe - MasterCard je predstavil prvo plačilno kartico, ki ima vgrajen čitalnik prstnih odtisov, zato je vsaj v teoriji varnejša od kartic, ki terjajo vnos PIN-a. Nova kartica bo v Veliki Britaniji v splošni rabi že prihodnje leto, podatkov za druge dele Evrope pa še ni. V ZDA je še nekaj časa ne bo, saj tam niti uvedba kartic s čipi še ni končana. Pri pripravi nove kartice so združili moči z norveškim podjetjem Zwipe, ki ga je leta 2009 prav s tem namenom ustanovil poslovnež Kim Kristian Humborstad.

Uporaba biometričnih podatkov vsakokrat vzbudi pomisleke o varnosti. MasterCard zatrjuje, da so vsi podatki shranjeni na kartici in je nikoli ne zapustijo. Terminal prejme le informacijo, ali je bilo plačilo avtorizirano ali ne, podobno kot pri vnosu...

BBC - Nigerija je ena prvih držav na svetu, ki je uvedla kombinirane nacionalne e-osebne izkaznice in bančne kartice. V okviru nacionalnega programa, ki ga izvajajo v sodelovanju z MasterCardom, bo 13 milijonov prebivalcev v tej 160-milijonski deželi. V petih letih naj bi kartice dobili vsi državljani, saj bodo obvezne za glasovanje na volitvah.

V Nigeriji namreč doslej niso imeli enotnih nacionalnih osebnih izkaznic, kot je to še vedno v številnih državah po svetu. Hkrati je v Nigeriji še vedno ogromno prebivalcev brez bančnih računov (po podatkih Bloomberga kar 70 odstotkov), kaj šele kreditnih kartic. Pred desetimi leti so poizkusili uvesti osebne izkaznice, a je projekt tudi zaradi korupcije propadel. Sedaj so odločeni, da se to ne bo ponovilo.

MasterCard...

Europa.eu - Splošno sodišče Evropske unije je zavrnilo Intelovo pritožbo na odločitev Evropske komisije leta 2009, ki je Intelu naložila plačilo 1,06 milijarde evrov globe zaradi zlorabe monopolnega položaja. Intel se je na odločitev hitro pritožil in po petih letih je bitko izgubil.

Gre za odločitev z dne 13. maja 2009, s katero je Evropska komisija ugotovila, da je Intel ravnal v nasprotju z evropsko protimonopolno zakonodajo. Sporen je bil Intelov program popustov, ki so jih bili deležni Dell, HP, NEC in...

Slo-Tech - Wikileaks in njihov islandski ponudnik kolokacije, DataCell, sta napovedala vložitev tožbe zoper Viso in MasterCard. Spor se suče okoli blokade spletnih donacij za Wikileaks, ki sta jo omenjeni podjetji uvedli 7. decembra lani, pod velikim pritiskom ameriške vlade.

DataCell obratuje več podatkovnih centrov na Islandiji in v enem od njih je imel WikiLeaks nameščene svoje strežnike (kolokacija). Istočasno so uredili tudi zbiranje donacij za WikiLeaks, ker so za to imeli pogodbo s procesnimi centri, Assangova organizacija pa (razumljivo) ne. Ameriška vlada je v želji, da čim bolj ohromi delovanje Wikileaksa, v drugi polovici lanskega leta pritisnila na vse ponudnike plačilnih storitev, naj odpovejo...