vir: Spaceflight Now
Kitajski program raziskovanja lune Chang'e, ki je dobil ime po njihovi mesečevi boginji, ne izgublja sape. Po dostavi roverja pred sedmimi leti in lanskem pristanku na oddaljeni strani je z odpravo pod zaporedno številko pet sedaj na vrsti zajem vzorcev kamnin in njihova vrnitev na Zemljo. Plovilo Chang'e 5 so izstrelili na nosilni raketi Dolgi pohod 5 včeraj zvečer, ob 21.35 po našem času, z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan. Sledi štiridnevno potovanje do Meseca, kjer se bo začel zapleten postopek pristanka, kopanja za vzorci in njihovega pošiljanja nazaj na Zemljo, kar bo brez dvoma najbolj zapleten kitajski vesoljski podvig doslej (če upoštevamo, da je njihova marsovska odprava še v vedno v potovalni fazi).
Skupek pristajalnega in vzletnega modula se bo spustil blizu vulkanske gmote Mons Rümker na severozahodni strani Lune, na vulkanskem platoju Oceanus Procellarum. Območje je skrbno izbrano, saj znanstveniki domnevajo, da bi lahko skrivalo veliko mlajše kamnine od tistih, ki jih je človek z Meseca prinesel doslej - to je, stare manj kot 3,5 milijarde let. To bi nam omogočilo bolje spoznati Mesečevo vulkansko dejavnost. Pristajalnik bo sicer za vzorci kopal do približno dva metra globoko pod površjem in nabral za dva kilograma materiala. Sledi vzlet z Lune in prenos tovora v kapsulo, čakajočo v tamkajšnji orbiti, ki naj bi se na Zemljo vrnila okoli 15. decembra. Pri Nasi so že izrazili upanje, da bodo Kitajci izsledke delili s svetom.
Če bo vse potekalo, kot je treba, bomo tako dobili prvi kos lunarnega kamenja po 44 letih, saj so takšno ekspedicijo nazadnje izvedli v Sovjetski zvezi s sondo Luna 24, leta 1976. Rusi in Američani - z misijami Apollo - so sicer edini, ki so z Meseca nosili otipljive vzorce. Kitajci se tu ne ustavljajo; skoraj vzporedno že poteka misija Chang'e 6, ki bi jo lahko v primeru neuspeha pete uporabili kot rezervo, sicer pa jo nameravajo v letu 2023 poslati v bližino južnega Mesečevega pola.
