The Hacker News - Spletna aplikacija, ki jo uporablja izraelska vladajoča stranka Likud, je tri tedne pred parlametnarnimi volitvami v državi po malomarnosti razkrila osebne podatke vseh 6,5 milijona izraelskih volilnih upravičencev. Aplikacijo Elektor je razvilo podjetje Feed-b, stranka pa ga je uporabljala za predvolilno obveščanje volivcev. V Izraelu namreč vse stranke pred volitvami v ta namen prejmejo podatke o vseh volivcih, teh pa ne smejo posredovati tretjim osebam in so obenem zadolžene za njihovo varovanje, po volitvah pa so jih dolžne izbrisati.

Kot rečeno je Feed-b podatke naložil v svojo aplikacijo, problem pa je tičal v povsem nezaščiteni kodi za API klic na končno točko; če je uporabnik prišel na spletno stran aplikacije in izbral opcijo "ogled vira strani", so se mu med sicer javno izvorno kodo pokazala tudi administratorska uporabniška imena in gesla. Če jih je nato vnesel, je dobil poln dostop do registra volivcev, ki si ga je lahko po želji tudi prenesel. Spletna stran ob tem ni...

The Verge - Evropska komisija (EK) je sprožila postopke zoper Valve, lastnika platforme Steam in še zoper pet založnikov: Bandai Namco, Capcom, Focus Home, Koch Media in ZeniMax. Na podjetja je namreč padel sum, da s pomočjo geoblokad preprečujejo kupcem v EU, da bi izdelek kupili v katerikoli državi članici. S tem pa izkrivljajo konkurenco in pravila enotnega digitalnega trga, ki je eden od ključnih dejavnikov ekonomskega razvoja unije.

Omenjena podjetja so se namreč med sabo dogovorila za uporabo aktivacijskih ključev, ki so preprečevali zagon iger na ozemlju drugih držav članic, razen tiste, v kateri je bil izdelek kupljen. S takim ukrepom želijo podjetja preprečiti državljanom premožnejših držav, da bi izdelek poiskali v kaki...

Reuters - Nekaj naslednjih tednov bodo vsi politični oglasi na Facebooku v državah članicah EU opremljeni s podatki o tem kaj oglašujejo, kdo je plačnik oglasa in koliko je zanj plačal, ter na kateri del populacije oglas cilja. Ukrep je namenjen v vzpostavitvi transparentnosti in preprečevanju zlorab v času do volitve v Evropski parlament, ki bodo potekale v mesecu maju.

Poleg tega bodo morali biti vsi oglaševalci, da bi smeli objavljati oglase povezane z evropskimi volitvami, registrirani pri volilnem organu v svoji državi. V ta namen bodo morali pred objavo predložiti potrebne dokumente in pristati na preverjanje njihove lokacije. Facebook pa bo s...

Reuters - V intervjuju za agencijo Reuters je Facebookova direktorica za globalno politiko Katie Harbath napovedala vpeljavo varnostnih ukrepov, ki naj bi zagotovili transparentnost oglaševanja v politične namene na njihovi platformi. Tako bodo od prihodnjega tedna politični oglaševalci v Nigeriji - tam bodo sredi februarja potekale predsedniške volitve - lahko objavili oglas na Facebooku le, če imajo svoj sedež v tej državi. Podoben ukrep je veljal že lani maja med irskim referendumom za dekriminalizacijo splava, naslednja država, ki jo čaka vpeljava takega pravila pa je Ukrajina, kjer bodo zadnji dan marca potekale predsedniške volitve.

Še za korak dlje...

The Verge - Facebook bo zaradi svoje nedejavnosti, katere posledica je bila zloraba uporabniških podatkov v aferi Cambridge Analytica, moral v Veliki Britaniji poravnati pol milijona britanskih funtov kazni.

Zdi se, da gre za precej milo kazen za podjetje, ki je v zadnjem četrtletju prikazalo 13,2 milijarde ameriških dolarjev prihodkov, a je ta na drugi strani vendarle najvišja možna, ki jo je lahko Elizabeth Denham, otoška komisarka za varstvo osebnih podatkov, sploh izrekla. Afera je namreč...

Financial Times - Kot so izvedeli pri Financial Timesu, povezava je žal plačljiva, pripravlja Evropska komisija (EK) predlog amandmajev k zakonodaji o financiranju političnih strank. Z njimi bi vpeljali ostre kazni za stranke, ki bi zlorabljale osebne podatke volivcev in si s tem pridobile kakršnokoli prednost v političnem boju.

Na amandmaje je morda treba gledati kot poskus preprečitve, da se tudi na evropskih tleh primeri afera tipa Cambridge Analytica. Spomnimo, gre za britansko podjetje, na katerega so se zgrnile obtožbe, da je v času ameriške predsedniške kampanje prodalo podatke milijonov uporabnikov Facebooka, s čimer naj bi koristili izvolitvi sedanjega predsednika Donalda Trumpa.

Po podatkih FT naj bi se za tovrstne zlorabe...

Slo-Tech - Države članice EU so se sporazumele, da mobilnega gostovanja ne bi ukinile konec tega leta, kot je lani izglasoval Evropski parlament, temveč po letu 2018, ter omilile zahteve po nevtralnosti interneta. Odbor stalnih predstavnikov je to odločitev sprejel včeraj, sedaj pa se bo Svet EU pod vodstvom predsedujoče Latvije pogajal z Evropskim parlamentom o spremembah zakonodaje na področju mobilnega gostovanja in nevtralnosti interneta.

Države članice si prizadevajo za vzpostavitev kompromisnega modela v prehodnem obdobju. Določena količina prenesenih podatkov in klicev bi bila med gostovanjem obračunana povsem enako kot v domačem omrežju, nad to mejo pa bi...

Acta Blog - Drugi zelo pomemben dogodek današnjega dne je bilo glasovanje o sporazumu ACTA, ki je potekalo v Evropskem parlamentu. Vseh pet odborov, ki se je bilo z njim ukvarjalo, je predlagalo njegovo zavrnitev, a ker je njihovo mnenje nezavezujoče, je usoda sporazuma visela v zraku. Nasprotovanje so napovedali zeleni, socialisti in liberalci, za pa naj bi bili ljudska stranka in konzervativci, ki skupaj nimajo večine. Ti so si zato prizadevali za zavlačevanje in preložitev glasovanja na kasnejši datum, saj že včerajšnja razprava jasno pokazala, da bo sporazum padel, a jim ni uspelo. Po pričakovanjih je Evropski parlament danes ACTO zavrnil.

Proti je glasovalo 478 poslancev, za jih je bilo zgolj...

Slo-Tech - Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...