Financial Times - Medtem ko se pomanjkanje čipov počasi umirja, se v zadnjih mesecih zaostruje situacija na trgu optičnih vlaken, poroča Financial Times. Od marca je cena zrasla za približno 70 odstotkov (s 3,7 na 6,3 dolarja na kilometer), dobavni roki pa so se precej podaljšali (od 20 tednov za večja naročila do leta dni za manjše naročnike). Povpraševanje pa nezadržno raste in se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 8,1 odstotka, kar je za sicer stabilen trg precej. Rast je največja na Kitajskem, sledijo pa ZDA. Podražitve so najočitnejše v Evropi, Indiji in Kitajski, medtem ko so v ZDA precej nižje (okoli 2-odstotne).

Razlogov za podražitve je več, večinoma pa gre za preplet pocovidnega okrevanja in vojne v Ukrajini, ki je odgovorna za slabo gospodarsko ozračje. Medtem ko so se nekatere investicije med pandemijo ustavile, je povpraševanje po internetni povezljivosti poskočilo. Velikani Amazon, Google, Microsoft in Facebook so nadgrajevali svoje podatkovne centre, kar prinaša tudi...

Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega NICT-a (National Institute of Information and Communications Technology) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih, in sicer so dosegli 1,02 Pb/s. S tem so konkretno izboljšali lanski rekord (0,319 Pb/s) in presegli tudi konceptualno precej drugačen in zapletenejši dosežek izpred dveh let (1,01 Pb/s). Za najnovejši rekord niso uporabili nobene tehnologije ali trikov, ki vsaj načeloma ne bi bili izvedljivi tudi z današnjo komercialno dostopno opremo.

V optičnem vlaknu so združili štiri sredice, medtem ko imajo današnji optični kabli eno, a je kabel še vedno meril le 0,125 mm v premeru, kolikor merijo tudi današnji komercialni kabli. Podatke so prenašali v frekvenčnem razponu 20 THz z uporabo multipleksiranja valovne dolžine (WDM). Tako so prostor razdelili v 801 kanal prek treh pasov (C, L in eksperimentalni S: 256QAM za C in L, 64QAM za S). In tako so na razdalji 51,7 kilometra podatke prenašali s hitrostjo 1,02 Pb/s.

Nature - V Avstraliji so raziskovalci presegli šest let star danski rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vodnikih, ki je dotlej znašal 43 Tb/s (predlanski dosežek je nekoliko drugačen). Po 76,6 kilometra dolgem optičnem kablu, ki je tekel med kampusoma univerz Monash in RMIT v Melbournu so podatek prenesli s hitrostjo 44,2 Tb/s, o čemer pišejo v Nature Communications. Za prenos so uporabili C-pas pri 1550 nm s spektralno učinkovitostjo 10,4 b s^-1 Hz^-1. Porabili so 4 THz pasovne širine, uporabljali pa so modulacijo 64 QAM.

Za prenos podatkov so uporabili obstoječ lasten optični kabel, ki je model za infrastrukturo, ki se v Avstraliji uporablja komercialno (National Broadband Network - NBN). Ključna novost pri tem rekordu je uporaba enega optičnega čipa (mikroglavnik, micro-comb), ki nadomešča potrebo po 80 različnih laserjih, ki bi jih potrebovali sicer. Tak vir svetlobe postaja popularen v zadnjem času. Leta 2005 so za odkritja na področju optičnih komunikacij, kar vključuje tudi...

Phys.org - Avstralski inženirji so razvili prvi praktični senzor za dekodiranje signala, ki v optičnem vlaknu potuje po vijačnici, kar bi lahko omogočilo drastično višje hitrosti prenosa podatkov.

Da elektromagnetno valovanje pozna vrtenje okoli svoje optične osi, dobro vemo, saj tovrstno orientacijo označuje polarizacija svetlobe. Mnogo manj poznana pa je lastnost fotonov, da imajo lahko tudi vrtilno količino - se pravi, da lahko okoli optične osi krožijo in torej potujejo po vijačnici. Kljub temu, da je pojav napovedal že James Clerk Maxwell v 19. stoletju in so ga prvič opazili leta 1932, se je človek namreč šele leta 1992 naučil s takšno svetlobo rokovati. Danes se že uporablja v optičnih pincetah in mikroskopiji, dosti obljublja tudi pri opazovanju...

IEEE Spectrum - Pred poldrugim desetletjem je kazalo, da se optične povezave nezadržno bližajo notranjosti računalniške škatle in da je zgolj še vprašanje let, preden bodo vlakna vgrajena v matične plošče, nemara pa bo svetloba prenašala bite celo znotraj procesorjev. Iz tega seveda ni bilo nič. Tudi danes se svetloba ustavi na eni strani pri modemu, na drugi pa pri glavnem stikalu strežniške omare, dalje pa pelje baker.

Zanimiv člančič na IEEE Spectrumu se poglobi v razloge za takšno stanje. Svetloba ima precej večjo valovno dolžino od elektrona, zaradi česar so logični elementi, ki bi jo uporabljali, kratkomalo preveliki - svetlobna logična vrata so desettisočkrat večja od današnjih električnih tranzistorjev! Zato se...

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

University College London - Raziskovalci z University College London so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih z enim sprejemnikom, in sicer 1,125 Tb/s. To je 12,5 odstotka več od dosedanjega rekorda, ki je znašal okrogel terabit na sekundo. Tega rekorda ne gre zamenjevati z danskim rekordom v prenosu podatkov po več optičnih vlaknih.

Britanci so uporabili superkanal iz 15 kanalov različne valovne dolžine 8 GBd DP-256QAM, ki je imel skupno prepustnost 121,5 GHz. Povečanje hitrosti za osmino se mogoče sliši malo, a to še vedno predstavlja dodatnih 125 Gb/s, kar je precej. Komercialno se trenutno sicer uporabljajo sistemi, ki zmorejo nekaj sto gigabitov na sekundo, terabiti pa že...

Nature - Podatki se v računalništvu trenutno prenašajo na dva načina. Sorazmerno visoke hitrosti med komponentami dosegamo z bakrenimi povezavami, po katerih potujejo elektroni. To je preizkušen, delujoč in doslej tudi edini možen način, ki pa ni najhitrejši in predvsem ni varčen. Ne porabi namreč malo energije, ki se v končni fazi vedno pretvori v toploto, prav tako pa hitrosti z naraščajočo razdaljo hitro padajo. Na drugi strani imamo optične povezave med kontinenti, po katerih podatki v obliki svetlobe z minimalnimi izgubami s svetlobno hitrostjo potujejo stotine kilometrov. Raziskovalci z MIT-a, Berkeleyja in iz IBM-a so sedaj pokazali, kako lahko pristopa združimo. Z drugimi besedami: izdelali so delujoč čip, ki za komunikacijo uporablja...

Heise - Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so prikazali najvišjo hitro prenosa podatkov po optičnem vodniku (izjava za javnost v danščini). Dosegli so hitrost prenosa 43 terabitov na sekundo, kar je skoraj dvakrat hitreje od 26 Tb/s, kolikor je leta 2011 dosegel Tehnološki inštitut v Karlsruheju (KIT).

DTU in KIT sta v zadnjih letih postavila več rekordov v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih. DTU je leta 2009 kot prvi presegel magično mejo enega terabita in potem do leta 2011 nekajkrat izboljšal svoj rekord, dokler ga ni prehitel KIT. Sedaj so Danci spet prevzeli štafetno palico.

Za prenos podatkov so uporabili kabel japonskega podjetja NTT, ki ima sedem ločenih sredic z ustreznimi ovoji, a hkrati ne zaseda več prostora kot običajen optični kabel. Uporabili so...

Slo-Tech - V laboratoriju so prek optičnih vlaken že uspeli poslati podatke s hitrostjo več kot 26 Tb/s, z večlaserskimi sistemi pa celo hitreje kot 100 Tb/s. V realnosti so te številke seveda precej nižje, zato na primer podmorski kabli za doseganje hitrosti več terabitov na sekundo uporabljajo več vlaken s po več valovnimi dolžinami svetlobe. Kako hitro pa gredo širokopasovne povezave za uporabnike na kopnem? Britanci preizkušajo terabitne povezave.

Alcatel-Lucent in BT sta v Londonu na preizkusu dosegla prenos podatkov s hitrostjo 1,4 Tb/s po 410 kilometrov dolgi povezavi. Povezavo med BT Towerjem v Londonu in raziskovalno ustanovo Adastral Park v Ipswichu v Suffolku so sestavili iz sedmih 200-gigabitnih kanalov, po katerih so podatke prenesli v Ipswich in nazaj.

...

CNet - Intel je predstavil prototip ultrahitrega sistema z optičnimi vlakni, ki imajo silicijeve čipe z integriranimi laserji in detektorji ter omogočajo hitrosti do 50 Gbps, kar naj bi v prihodnosti razširili do 1 Tbps. Za razliko od trenutnih sistemov prototip ne uporablja ločenih komponent za generacijo in detekcijo svetlobnih pulzov, marveč ima te vgrajene na isti kos silicija kot ostale komponente. Mario Paniccia iz Intelovega laboratorija za fotoniko pojasnjuje, da je ključ prav v izdelavi laserja iz silicija. Pred šestimi leti nihče ni verjel, da je to sploh moč izvesti, sedaj pa je glavno vprašanje, kako jih povezati z optiko.

Za prikaz so uporabili štiri različne laserje, ki so delovali vsak pri svoji valovni dolžini,...