Slo-Tech - Od leta 1972 obstaja mehanizem, po katerem se konec junija ali decembra doda prestopna sekunda. IERS to sporoči več mesecev vnaprej, osnovni razlog pa je podoben kot pri prestopnih letih. Merjenje časa, kot smo ga zasnovali ljudje, ni povsem v skladu z obnašanjem Zemlje in Sonca. Ker želimo, da je dan dolg 86400 sekund in da so poldnevi poravnani z merjenjem časa, je treba uram včasih pomagati. Zgodovinsko gledano se vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje, zato so doslej vrinili 27 prestopnih sekund.

Za razliko od prestopnih let pa njihovo dodajanje ni predvidljivo. Prav mogoče je, da smo zadnjo prestopno sekundo že videli konec leta 2016, saj sovpadata dva dejavnika. V zadnjem desetletju se je vrtenje Zemlje spet nekoliko pospešilo, zaradi česar niso bile potrebne dodatne prestopne sekunde. Špekulirali so celo, da bi lahko bila potrebna prva negativna prestopna sekunda. Te so teoretično takisto dovoljene, a doslej še ni bilo potrebe po njih.

Toda drugi dejavnik bo bržkone...

Slo-Tech - Za nami je najdaljše obdobje brez vrivanja prestopnih sekund, saj smo zadnjo dodali konec leta 2016, niti letos pa je ne bo, so sporočili iz IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service). To pomeni, da bo razlika med mednarodnim atomskim časom (TAI) in univerzalnim koordiniranim časom (UTC) še naprej ostala -37 sekund.

Prestopne sekunde se lahko dodajo konec junija ali konec decembra, da bi univerzalni koordinirani čas ostal usklajen z dejanskim vrtenjem Zemlje. Medtem ko TAI tiktaka nespremenjeno in vsak dan preteče 86 400 sekund, lahko imajo dnevi v UTC tudi 86401 sekund, če se doda prestopna sekunda, ali 86399 sekund, če je prestopna sekund negativna. Slednje se še ni zgodilo, saj to ustreza hitrejšemu vrtenju Zemlju od enega obrata na 84000 sekund, česar pa ni opaziti. A vendarle - prestopnih sekund dodajamo čedalje manj, torej se Zemlja vendarle vrti nekoliko hitreje kot pred desetletji in če se bo trend nadaljeval, lahko kdaj v prihodnosti vendarle dobimo...

Slo-Tech - Pogosta zmota je mnenje, da ima Luno temno in svetlo stran. V resnici ima zadnjo stran, ki je z Zemlje nikoli ne vidimo, ker Luna kroži okrog Zemlje enako hitro, kot se vrti okrog svoje osi. Dan na Mesecu zato traja 27 zemeljskih dni, kar je za merjenje časa nepraktično. Vse odprave zato uporabljajo časovni pas države pošiljateljice, kar otežuje medsebojno komunikacijo. Evropska vesoljska agencija (ESA) sedaj predlaga, da bi vzpostavili enoten časovni pas na Mesecu.

Podobno je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kjer uporabljajo univerzalni koordinirani čas (UTC), ki ustreza zimskemu času v Veliki Britaniji. Doslej se je izkazal kot dober kompromis med ameriškimi ter ruskimi in azijskimi interesi. V prihodnosti bo treba časovni pa določiti tudi za Luno, saj se obeta precej odprav. ESA zato predlaga enotni standard v okviru arhitekture LunaNet, ki bi olajšal komunikacijo med njimi. A raznoliki časovni pasovi trenutnih odprav niso edina omejitev, s katero se spopadajo. Zaradi...

Slo-Tech - Na Mednarodni konferenci za uteži in mere v Versaillesu so v petek izglasovali ukinitev prestopnih sekund, za kar so si številne države prizadevale že leta, z razvojem moderne tehnologije pa je problem postal hujši in ne manjši. Sprejeli so dogovor, da najpozneje po letu 2035 prestopnih sekund ne bo več, lahko pa se to zgodi že prej, če se najde ustrezna alternativa. Dogovor je bil sprejet z veliko večino, proti je bila le Rusija, medtem ko se je Belorusija vzdržala.

Od leta 1972 se prestopne sekunde uporabljajo, da bi bila astronomski čas (UT1) in univerzalni koordinirani čas (UTC) čim bliže. Prestopne sekunde se dodajajo, ker vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje. Kadar razlika med UT1 in UTC preseže 0,9 sekunde, se konec junija ali decembra vrine dodatna sekunda. S tem se zagotovi, da je UTC usklajen z vrtenjem Zemlje. Težave povzroča predvsem nepredvidljivost prestopnih sekund, saj se dodajajo po potrebi, česar se ne da predvideti dlje vnaprej. To pomeni, da mora za preračune...

Slo-Tech - Čeprav se je rok za prijavo h glasovanju iz tujine na letošnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila, iztekel včeraj (24. 3.) ob 24.00 uri, se je sistem izključil že ob 23. uri. To je nekatere volivce, ki so se želeli registrirati v zadnjem hipu, pošteno razburilo. Izkazalo se je, da ni šlo za namerno oviranje volilne pravice niti za preobremenjenost sistema, temveč površno programiranje. Državna volilna komisija je pojasnila, da njihovi sistemi niso pravilno računali datumov. Prav tako so zagotovili, da bo tudi vloge, ki niso šle skozi zaradi težav z uro, normalno obravnavali.

S časom v računalništvu je križ, saj morajo biti po eni strani ure v sistemih strogo monotone (vedno tiktakati naprej), po drugi strani pa civilni čas ne teče tako. Težave niso (le) prestopni dnevi, temveč bolj prestopne sekunde, ki se pojavljajo brez vzorca, in včasih celo premikanje ure ali spreminjanje časovnih pasov. Prestopne sekunde so problem, ker se isti trenutek (cela sekunda) ponovi...

The Register - Patrick Hulce, raziskovalec in nekdanji Googlov inženir je analiziral programske kodo zunanjih razvijalcev na milijonu najbolj popularnih spletnih strani in prišel do zaključka, da 100 najbolj razširjenih delčkov JavaScripta porabi 59 % časa, ki ga te strani potrebujejo za svoje nalaganje.

Zunanja koda seveda predstavlja le en dejavnik, ki vpliva na nalagalni čas, ob njem pa še prepustnost in zakasnitve v omrežju, velikost datotek in procesna moč same naprave. Hulce je ob tem za The Register pojasnil, da obstaja več vrst zakasnitev, ki jih uporabniki občutimo. Tako so za vizualno zakasnitev, pri kateri se na zaslonu dlje časa ne pokaže nič, največkrat krive latence v omrežju in preobremenjenost vira podatkov. Na drugi strani pa je za zakasnitve, ki vplivajo...

Slo-Tech - Microsoft se sicer trudi čim več, vsaj poslovnih, uporabnikov spraviti na naročniški paket Office 365, a nekaj še vedno vztraja na klasičnih verzijah. To so tako imenovane večne licence za programsko opremo, ki teče lokalno in nikoli ne poteče. Za te uporabnike je danes izšla nova verzija Office 2019, ki nadgrajuje Office 2016 in prinaša funkcionalnosti, ki so v Office 365 prišle že pred časom. Hkrati je s tem Office 2019 funkcionalno zakoličen, saj bo dobival le varnostne posodobitve in popravke. Kdor želi nove funkcije, bo moral počakati na novo verzijo ali - to bi imeli v Redmondu še raje - naročiti Office 365. Tudi zato je Office 2019 za poslovne uporabnike dražji za 10 odstotkov. So pa potrdili, da nova klasična...

Microsoft - Microsoft bo v novo verzijo Windows 10, ki bo izšla oktobra, in Windows Server 2019 prvikrat vključil podporo za prestopne sekunde. Te bodo upoštevali na pravilen način, torej s ponovitvijo (ali teoretično preskokom) sekunde, in ne na Googlov način raztegovanja normalnih sekund. Poleg tega prinašata novi verziji Windows še podporo za naslednika NTP, ki se imenuje Precision Time Protocol (PTP), in nekaj drugih posodobitev za večjo natančnost merjenja časa.

Prestopne sekunde so posledica počasnega upočasnjevanja vrtenja Zemlje in naše želje, da bi bilo sonce v povprečju v zenitu točno ob 12.00, če smo na poldnevniku, ki ustreza aktualnemu časovnemu pasu. To je pomembno, da je dogajanje na nebu predvidljivo, kar najbolj opazijo astronomi, pri daljšem drsenju pa bi opazili tudi ljudje, ko bi bil sončni vzhod čedalje pozneje.

Medtem ko atomske ure merijo atomski čas (TAI) brez oziranja na...

Google - O prestopnih sekundah smo na naših straneh že večkrat pisali, zlasti v povezavi s preglavicami, ki jih povzročajo računalnikom. Ker ni vzorca, kdaj bodo prestopne sekunde potrebne, zanje izvemo le pol leta pred dejansko vstavitvijo v koledar, kar računalnikom povzroča nemalo težav. Google je že pred petimi leti razkril, da sami ta problem rešujejo z raztegovanjem sekund v dnevu, ko sicer nastopi prestopna sekunda. Ostali svet, ki prestopno sekundo upošteva klasično, torej s ponovljeno (ali dodatno, odvisno od zornega kota) sekundo, ima precej težav, zato bo Google sedaj poizkusil svoj postopek deliti še z ostalimi.

Prestopne sekunde so nujno zlo, ki ga prinaša...

Slo-Tech - Če ste slučajno pozabili, je danes najdaljša noč v letu. Ob 2.00 zjutraj po našem času bomo dodali prestopno sekundo. Tedaj bodo digitalne ure pokazale čas 1:59:60, kar je potrebno zaradi uskladitve časa z vrtenjem Zemlje, računalnikom pa povzroča nemalo težav.

Dan je iz zgodovinskih razlogov definiran kot 86.400 sekund, sekunda pa je definirana kot 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma cezija-133 v osnovnem stanju. Skratka, sekunda traja vedno enako ne glede na obnašanje Zemlje. Vrtenje Zemlje okrog lastne osi pa se zelo zlagoma upočasnjuje, zato je dan malenkost daljši kot 86.400 sekund. Ko kumulativna razlika med časom, merjenim...

Slo-Tech - IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) je sporočil, da bomo 30. junija letos po treh letih premora ponovno dodali prestopno sekundo civilnemu času. Prestopne sekunde se po potrebi lahko dodajo 30. junija in 31. decembra, da civilni čas ostane sinhroniziran z vrtenjem Zemlje okrog lastne osi. Brez prestopnih sekund bi sonce najvišjo lego na nebu (zenit) dosegalo čedalje kasneje po lokalnem času.

Sekunda je bila svoj čas definirana kot 1/86400 srednjega sončnega dne. Definicija se je pozneje spremenila na 1/31556925,9747 tropskega leta dne 0. januarja 1970 in naposled na 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma...

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...