Science - Kakorkoli že merimo znanstveno produktivnost ali odličnost, so profesorji oziroma vodje raziskovalnih skupin na najelitnejših univerzah pri vrhu. Najbolj preprosto merilo je število znanstvenih objav, a tudi po številu citatov, prejetih nagrad, izšolanih in usposobljenih študentov, ki postanejo raziskovalci, so rezultati podobni. Elitne univerze prevladujejo. Razlike se pojavijo že zgodaj v karieri raziskovalcev s teh univerz in vztrajajo skozi celotno kariero. Vprašanje je, zakaj.

V raziskavi, ki je analizirala 78.802 raziskovalcev z 262 ameriških univerz, so na Univerzi Boulder v Koloradu ugotovili, da je razlog zelo preprost. Na elitnih univerzah imajo na voljo več ljudi, zato je njihov prispevek preprosto večji. Razlog ni meritokratski, saj zaposleni na elitnih univerzah niso toliko boljši, temveč imajo na voljo več študentov, več doktorandov in več podoktorskih študentov, ki si tam želijo delati. Zanimivo je, da prestiž univerze ne korelira z rezultati študentov ali...

Slo-Tech - Yahoo je na Japonskem uvedel nov sistem ocenjevanja uporabnikov, ki v obrisih spominja na, sicer precej obsežnejši, kitajski sistem družbene bonitetne ocene. V ocenjevalnem sistemu Yahoo! Japan ID je privzeto vključenih 48 milijonov uporabnikov, ki se sicer lahko izpišejo, a morajo to aktivno storiti (opt out).

Sistem avtomatično izračunava oceno uporabnika na podlagi več faktorjev, denimo zgodovine plačil, ocen pri nakupih, preteklih rezervacijah in morebitnih preklicih, dostopnosti osebnih podatkov itd. Te podatke lahko dobijo različne strani, denimo Crowdworks, ki se ukvarja s posredovanje oglasov za delo. Uporabniki so besni, zlasti ker je sistem privzeto vključen za vse.

Eden izmed razlogov, da si kitajska...

Slo-Tech - Na Kitajskem že resno uporabljajo sistem beleženja družbene bonitetne ocene prebivalcev, ki ima resne posledice za življenje posameznikov. Kdor se ne vede primerno, mu lahko odrečejo potovanje z letalom, hitrimi železnicami, odobritev posojil, šolanje otrok, ga javno sramotijo itd.

V minulem letu so tako na Kitajskem 23 milijonom ljudem onemogočili nakup letalskih vozovnic ali vozovnic za hitre vlake. Nacionalni center za družbeno bonitetno oceno je v svojem poročilu za leto 2018 sporočil, da na primer 17,5 milijona ljudi ni moglo leteti, ker so bili označeni kot slabi državljani. Leta 2016 je bilo takšnih nesrečnikov 6,2 milijona. Gre za sistem, ki so ga začeli uvajati leta 2014 in vzpodbuja odgovorno in zaupanja...

Slo-Tech - Kitajski eksperiment z družbeno bonitetno oceno se stopnjuje z aplikacijo v slogu velikega brata, katere namen je javna sramotitev slabih dolžnikov. Za popularno aplikacijo za pomenkovanje WeChat so izdali nov dodatek, ki bo javno izpostavljal dolžnike. Uporabniki WeChata bodo na zemljevidu videli podatke o vseh dolžnikih, ki se nahajajo v radiju 500 metrov. Videli bodo podatke o fizičnih osebah, podjetjih ali organizacijah, ki dolgov ne poplačujejo. Ob kliku na prikazanega človeka v aplikaciji se bo odprl celotni profil, vključno s polnim imenom in delnim podatkom o bivališču. Deadbeat Map, kot se dodatek za aplikacijo imenuje, so poskusno zagnali v provinci Hebei na severu države.

...

Slo-Tech - Kitajski sistem družbene bonitetne ocene posameznikov, ki posamezniku na podlagi njegovega vedenja omogoči ali onemogoči dostop do določenih storitev tudi s pomočjo tako imenovanih črnih seznamov (blacklist), v praksi zaradi grehov staršev vpliva tudi na otroke. Te dni na Kitajskem veliko pozornosti zbuja zgodba dijaka, ki je bil po maturi sprejet na eno izmed elitnih pekinških univerz, potem pa so mu vpis zavrnili, ker je imel njegov oče neporavnane dolgove do kitajske banke.

Nacionalni izpit gaokao, ki ga dijaki opravljajo ob zaključku srednje šole, je eden najpomembnejših dogodkov za dijake. Izpit opravlja funkcijo izbirnega postopka za vpis na univerze in rezultat na tem devet ur trajajočem izpitu (ki poteka v dveh dneh) odločilno vpliva na...

Slo-Tech - V 11. srednji šoli v kitajskem mestu Hangzhou uvajajo tehnologijo prepoznavanja obrazov, ki pa je ne bodo uporabljali za identifikacijo ali prepoznavanje nepridipravov, temveč za nadzor nad pozornostjo dijakov v realnem času. S to tehnologijo bodo vsakih 30 sekund analizirali izraze na obrazu dijakov, ki jih bodo razvrstili kot vesel, jezen, prestrašen, zbegan ali razburjen. Prav tako bo sistem beležil, kako pogosto dijaki zapisujejo snov, berejo, postavljajo vprašanja ali spijo med poukom. Gre za sistem inteligentne učilnice, ki bo nadgradil obstoječe prepoznavanje obrazov, ki ga uporabljajo za beleženje prisotnosti, zaračunavanje obrokov in pri izposoji knjig iz knjižnice.

Podatki se bodo hranili na lokalnem strežniku, učitelj pa bo imel do njih dostop v realnem času kar izza...

Slo-Tech - Kitajska začenja uvajati kontroverzen sistem družbene bonitetne ocene (social credit) posameznika, ki sledi zamisli, da je "ohranjanje zaupanja veličastno in njegova izdaja sramotna". Sistem, ki so si ga zamislili že leta 2014, naj bi v celoti zaživel leta 2020, ko bo obvezen za vse, že sedaj pa ga preizkušajo na več milijonih prebivalcev.

Ocena posameznika naj bi vključevala enostavno merilo njegovega obnašanja, ki bi imela resne posledice v resničnem življenju. Natančen algoritem je skrivnost, da ga ljudje ne bi izigravali. Med karakteristikami so tudi prometni prekrški, kajenje na nedovoljenih mestih, širjenje neresničnih informacij po internetu, vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi na črno in prekomerno nakupovanje...

Guardian - Pri poročanju o hekerskih napadih so bile doslej ZDA večinoma prikazane kot žrtev, kitajski vladni hekerji pa kot napadalci, čeprav so trdili nasprotno. Čeprav je vsem jasno, da ZDA niso nedolžne, kar dokazuje tudi Stuxnet, so bili Kitajci videti slabi fantje. Dokumenti, ki jih je Edward Snowden razkril, kažejo drugačno sliko. NSA je redno napadala kitajske univerze, interneta vozlišča in druge kritične sisteme, hkrati pa so prestrezali kratka sporočila na kitajskih mobilnih omrežjih.

Kot je Snowden razkril za South China Morning Post, je bila elitna pekinška univerza Tsinghua tarča organiziranih in dlje časa trajajočih napadov. V enem samem dnevu januarja so napadalci pridobili...

Shanghai Daily - Že dolgo je znano, da so delovni pogoji in razmere v Foxconnovih tovarnah na Kitajskem slabe in v mnogo točkah v nasprotju z zakonodajo. Apple kot največji Foxconnov naročnik se je letos februarja uklonil zahtevam in poskrbel, da je ameriška FLA natančno preiskala dogajanje. Ugotovili so, da Foxconn sistematično in v veliki meri krši delovno zakonodajo in terjali spremembe. Foxconn je že pred poletjem začel izboljševati pogoje, dvigati plače in krčiti (ne)prostovoljno nadurno delo in pretekli mesec je FLA izrazila zadovoljstvo nad sprejetimi ukrepi in pričakovanje po njihovem nadaljevanju. Glede praks je Foxconn posebej izdal poročilo o izboljšanju razmer. Vmes pa je Apple napovedal nov iPhone 5, kar je izstrelilo...

Slo-Tech - Ni neznano, da so delovni pogoji v kitajskih tovarnah, ki za zahodne znamke proizvajajo elektroniko, izjemno slabi, o čemer smo že večkrat pisali. Kot najbolj razvpit primer se navaja kitajsko podjetje Foxconn, ki zaposluje 1,3 milijona ljudi in proizvaja elektroniko za Apple, Amazon, HP in mnoga druga podjetja. Na dan prihajajo nove in nove obtožbe o hudih kršitvah pravic delavcev, ki so vzpodbudile celo Apple, da je napovedal neodvisni pregled kitajskih obratov svojih dobaviteljev. Medtem so v javnosti odjeknile zadnje obtožbe o izkoriščanju študentov in dijakov v Foxconnu, ki morajo v okviru obvezne prakse garati v podjetju, medtem ko si dobiček razdelijo Foxconn in napotitvene šole.

Foxconn priznava, da je v...