Slo-Tech - Ministrstvo za finance je kot predlagatelj v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o davku od virtualnih valut, ki v večji meri sledi poletnim zamislim s FURS-a. Zakon ureja obdavčitev prejemkov od kriptovalut za fizične osebe, ne bo pa veljal za pravne osebe ali fizične osebe z dejavnostjo. Zakon, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja, bo v javni obravnavi do 10. novembra.

Zakon predvideva plačilo 10-odstotnega davka od unovčene vrednosti kriptovalute od dela, ki presega 15.000 evrov v koledarskem letu. Kot unovčenje se šteje pretvorba v evre ali druge klasične valute, nakup blaga ali storitev. Unovčitev pa ni menjava kriptovalute za drugo, za vrednostne papirje, investicijske kupone ali deleže v družbah. Davek bi zavezanec izračunal sam in ga do 28. februarja - podobno kot za dohodke iz kapitala - prijavil FURS-u.

Zakon predvideva tudi alternativno možnost obdavčitve. Komur je nastala izguba, bi lahko uvajal obdavčitev po dejanskem dobičku. V tem primeru bi moral...

Slo-Tech - Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) se očitno ni zadovoljila s pojasnili Informacijske pooblaščenke, da pri nadomestnem vročanju ni dovoljeno objaviti kar celih odločb, z imeni, davčnimi številkami, opisi kršitve in vsem ostalim kar gre zraven.

Včeraj sta tako kar dve izpostavi FURS na oglasni deski e-Uprave objavili svoja sklepa o davčni izvršbi zoper isto osebo - Aneliyo E. S., ki je očitno pred časom živela v Slovenski Bistrici. Izpostava v Murski Soboti bi od nje rada 270€ + stroške, Mariborska pa kar 5335€.

Ko FURSovi uradniki pripravljajo objave teh podatkov pogledajo v Zakon o davčnem postopku in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Zakon o davčnem postopku v 85. členu določa, da se namesto dokumenta objavi zgolj obvestilo o dokumentu, ki vsebuje osnovne podatke iz dokumenta, brez podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost. V obvestilu se navede osebno ime, letnico rojstva, oziroma firmo zavezanca za davek, njegov naslov, opravilno številko in datum...

Slo-Tech - Prejšnji mesec smo opazili proaktivno transparentnost Zdravstvenega inšpektorata (ZIRS), ki je na oglasni deski eUprave objavljal svoje korona prekrškovne odločbe z vsemi pripadajočimi podatki o kršiteljih (imena, naslovi, EMŠO, rojstni datumi, opisi prekrška in tako dalje). Šlo je za zanimiv vpogled v nadzorno prakso glede korona odlokov. Inšpektorji Informacijskega pooblaščenca so kmalu zatem poskrbeli za njihovo hitro odstranitev. Na seznam za zdravje tveganih vedenj in ravnanj smo tako poleg uživanja rogljićkov v parku lahko dodali še kajenje na klopeh mariborske avtobusne postaje in polnjenje telefona.

Pisarna informacijske pooblaščenke je štajerske zdravstvene inšpektorje obtožila šlamparije. Objavljene so bile namreč tiste prekrškovne odločbe, ki jih inšpektorat iz takšnega ali drugačnega ni uspel vročiti kršiteljem, npr. zato, ker so se ti preselili, pa niso državi sporočili svojega novega naslova. Zakon namreč v teh primerih zahteva, da se izvede še tako imanovano...

Slo-Tech -

Kako digitalna doba in tehnologije informacijske družbe vplivajo na kakovost človekovih pravic? Kako tehnologije in storitve informacijske družbe vplivajo na zasebnost, dostop do informacij, varnost, človekovo dostojanstvo? Kaj lahko glede zagotavljanja človekovih pravic v digitalni dobi naredi posameznik, kaj delajo državne inštitucije, kaj delajo podjetja?

Informacijska družba je že zdaleč presegla okvirje interesne skupine in je danes prisotna na vseh ključnih družbenih področjih, od posameznikovega zasebnega življenja do javne in politične sfere.

Kako vseprisotna tehnologija spreminja razmerja moči, kako omogoča in onemogoča posameznikovo delovanje v družbi, kako se s pomočjo tehnologije razvija družba nadzora in kako je tehnologija katalizator za promocijo in ogrožanje človekovih pravic.

O izzivih človekovih pravic v digitalni dobi se bomo pogovarjali z

• dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora, pisarna informacijskega pooblaščenca
• Miha Horvat, namestnik,...

Slo-Tech - Starejši bralci se bodo verjetno še spomnili dogajanja izpred malo več kot osmih let, ko si je takratni Urad za nadzor prirejanja iger na srečo ("UNPIS" - glejte našo serijo "UNPIS - ni časti med tatovi") v Zakon o igrah na srečo dal zapisati na prvi pogled nedolžno določbo, da smejo s slovenskega interneta kar sami odganjati nezakonite spletne stavnice: "Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo. Če so torej našli kakšno nezakonito spletno stavnico, ki ni bila pripravljena plačevati slovenskih davščin (npr. staviinzmagaj.com),...

Slo-Tech - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je v javno razpravo poslalo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). V njem predlaga tudi spremembo 3. odstavka 203. člena, ki ureja tiste izjemne primere, v katerih lahko operater krši nevtralnost svojega omrežja - privilegira en promet na škodo drugega. MIZŠ želi sem uvrstiti "[blokiranje] spletnih domen, ki so zaradi posnetkov spolne zlorabe otrok na internetu na Interpolovem seznamu IWOL". Beri, operaterjem bi dovolili, da enostransko, brez sodnega naloga ali nadzora, brez možnosti pritožbe in - brez pravega razmisleka - blokirajo določene spletne strani.

IWOL je kratica za "Internet Worst-Of List" - seznam...

Slo-Tech - Sodišče Evropske unije je minuli četrtek odločilo, da se ponudniku interneta lahko naloži blokado piratske spletne strani, a le s sodno odredbo in le, če se to naredi na razumen način, torej tak, ki spoštuje pravice vseh udeleženih strani: uporabnikov interneta, ponudnikov interneta, kot tudi ponudnikov vsebin.

Takšen je torej odgovor na vprašanje, ali Direktiva EU o elektronskem poslovanju s tem, ko v 15. členu državam članicam prepoveduje, da ponudnikom interneta naložijo splošno obveznost filtriranja posredovanih vsebin, vseeno dovoljuje nekatere omejene, cenejše, manj zlobne (beri: konkretne) obveznosti filtriranja.

Zadevni operater, avstrijski UPC, se je namreč branil, da ne, saj da s sporno piratsko stranjo, ki naj bi se jo blokiralo (zdaj že pokojni

Slo-Tech - Medtem ko se američani ukvarjajo s protestiranjem proti predlogom SOPE in PROTECT IPja, smo v Sloveniji kot vedno že korak naprej.

Ko je januarja 2010 državni zbor sprejel novelo Zakona o igrah na srečo, smo pisali, da tako Slovenija ponovno odpira vrata spletni cenzuri. Te dni pa je UNPIS pričel na Upravnem sodišču dobivati odredbe s katerimi se uveljavlja preblisk, ki so ga v (strokovnem) mnenju pripravljenem za nekega velikega ponudnika dostopa do interneta prebrali jeseni 2010. Že tako sporno zakonsko možnost blokade spletnih strani so nadgradili s preusmeritvijo na svojo domačo stran. V izvirniku se zahteva glasi, da mora ISP onemogočiti pretvorbo tekstovnih spletnih naslovov igralnice v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.infounpis.si.

Seveda UNPIS na tej spletni strani ne bo beležil prav nobenih podatkov o obiskovalcih (častna skavtska), saj bi bila vzpostavitev tovrstne zbirke protipravna. Prav tako bodo zavestno ignorirali piškotke z avtomatsko...