Slo-Tech - Na severu celine se je začela gradnja najdaljšega potopljenega tunela, ki bo povezal Hamburg z dansko prestolnico, s čimer bo pot med njima trajala dobri dve uri. Tunel Fehmarnbelt, ki bo meril 17,6 kilometra, bo tekel med krajem Puttgarden na nemškem otoku Fehmarn in krajem Rødbyhavn na danskem otoku Lolland, s čimer bo Kobenhavn po najkrajši poti povezan z Nemčijo. Danes je na tej poti zelo frekventna trajektna linija.

Danes so po nekajdnevnih pripravah na dno Baltskega morja spustili prvega izmed 89 segmentov. Po prvotnih načrtih bi bili morali segment položiti že v ponedeljek, a so močni tokovi to zamaknili na sredo. Polaganje je trajalo 14 ur.

Segmente polagajo v 12 metrov globok jarek. Vsak meri 217 metrov v dolžino in 42 metrov v širini, saj bo imel štiri avtocestne pasove in dva železniška tira. Posamezen odsek tehta 73.500 ton in ima 4500 ton balasta. Segmente bodo morali polagati izjemno natančno, na vsega nekaj milimetrov. Ko bo tunel sestavljen, ga bodo z zunanje...

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju z jesenjo spet pripravljamo zanimive vsebine o zgodovini domačega računalništva. Tokrat o čisto prvih mikroračunalnikih. Morda že veste, da so se ti pri nas pojavili sredi sedemdesetih. V uporabo so jih takrat prvi vpeljali strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan, aktivno pa so se v tem času z mikroprocesorsko tehnologijo ukvarjali tudi strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko. To so bili zelo preprosti računalniki s strojno in programsko opremo po meri. Uporabljali so prve 8-bitne mikroprocesorje in poganjali le preproste zagonske operacijske sisteme. Programirali so jih izključno v zbirniku. Uporabni so bili predvsem pri avtomatizaciji procesov v industriji in izvajanju eksperimentov v laboratorijih. Nastopali so na primer kot upravljalni deli različnih merilnih, nadzornih in regulacijskih naprav. Včasih jih označujejo tudi kot mikroračunalnike prve generacije.

Strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan so od leta 1976 naprej izdelovali lastne mikroračunalnike z...

Slo-Tech - Na inštitutu KEK v japonski Tsukubi je začel delovati trkalnik SuperKEKB, ki je prvi novi trkalnik na svetu, zgrajen po velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN-u. SuperKEKB ne dosega višjih energij od CERN-a, dosega pa več trkov v časovni enoti. V sredo zvečer po japonskem času so uspešno izvedli prve trke elektronov in pozitronov.

Namen trkalnika v Tsukubi je odkrivati fiziko, ki je standardni model ne opisuje. V SuperKEKB-u bodo lahko merili redke razpade osnovnih delcev, denimo kvarkov b in c ter leptona tau. SuperKEKB ne dosega rekordnih energij trkov (okoli 4 GeV), kar počne CERN (temu rečemo energijska fronta), temveč obratuje na intenzitetni fronti. To pomeni, da izvaja največ trkov. To je zelo pomembno, kadar želimo odkriti zelo redke dogodke. Raziskovalci upajo, da bodo pri tem...

Slo-Tech - Z odkritjem enega Higgsovega bozona v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u še zdaleč ni zmanjkalo dela, saj standardni model kljub formalni popolnjenosti še vedno ne ve nič o gravitaciji, če omenimo le najbolj kričečo pomanjkljivost. Lani je upe vzbudila CERN-ova najava, da sta eksperimenta ATLAS in CMS pri isti energiji odkrila anomalijo, ki morda kaže na obstoj novega delca. Novi podatke in dodatne analize so pokazali, da je šlo za statistični šum, kjer se ne skriva nič. Delca z maso, ki ustreza 750 GeV, ni.

Standardni model je zanimiva teorija, ki je na nivoju delcev doslej pravilno napovedala praktično vse izide eksperimentov, zato fiziki, ki se ukvarjajo s fiziko osnovnih delcev, niso preveč naklonjeni radikalnim spremembam modela. Po drugi strani pa...

Slo-Tech - V začetku tedna se je me fiziki šušljalo, da je CERN odkril nekaj velikega, zato smo težko pričakovali torkovo novinarsko konferenco. Nad njo nismo bili razočarani, saj so predstavili meritve dveh neodvisnih ekip (kolaboraciji ATLAS in CMS) z velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki sta odkrili statistično pomembne nepojasnjene vrhove, ki morda kažejo na nov osnovni delec.

Predstavili so prve rezultate trkov protonov s skupnimi energijami 13 TeV. Kolaboracija ATLAS je z zanesljivostjo 3,6 sigma opazila vrh pri 750 GeV, ki ustreza nepojasnjeni anomaliji, ki jo je z zanesljivostjo 2,6 sigma opazila...

Slo-Tech - V CERN-u so ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik, ki je dve leti miroval, da so ga uspeli nadgraditi in pripraviti na dvakrat močnejše trke. Curek protonov so vnovič pognali po cevi danes ob 10.41 uri zjutraj, čez slabi dve uri pa se mu je pridružil še drugi curek v nasprotni smeri. Do dejanskih trkov bo pretekel še kakšen mesec, za sedaj pa curka krožita le z energijo 450 GeV. Trke z najvišjo mogočo energijo pa pričakujemo junija. Zagon tako zamuja le dva tedna, saj so težave s kratkim stikom popravili.

Daleč največji, a še zdaleč ne edini uspeh trkalnika, je bila potrditev obstoja Higgsovega bozona. Poleg tega so maja 2011 ustvarili kvark-gluonsko plazmo, zaznali pa so še odtise vrste eksotičnih sestavljenih delcev. Prve delce so po trkalniku pognali...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših eksperimentov, ki potekajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, uporablja detektor ATLAS. Večkrat pišemo o dogajanju v CERN, zadnje čase še zlasti v povezav z iskanjem Higgsovega bozona, in redno omenjamo ATLAS in ostalih pet eksperimentov v CERN-u (ALICE, CMS, TOTEM, LHCb in LHCf), a redko je zaslediti podrobnejši opis posameznih eksperimentov.

Zato si bomo to pot podrobneje ogledali ATLAS. Kratica označuje toroidni LHC-aparat (A Toroidal LHC Apparatus). Še pred tem pa kratek izlet v standardni model osnovnih delcev in interakcij, ki je trenutno najboljši znani opis subatomskega sveta. Po tem modelu obstajata dve družini osnovnih delcev: fermioni, katerih...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...