Slo-Tech - Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je včeraj odobrila uporabo Pfizerjevega cepiva proti covidu-19, za kar je Pfizer zaprosil minuli mesec. Podobno kot Velika Britanija pred tednom dni je tudi FDA izdala izredno odobritev (EUA - emergency use authorization). Cepivo, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, je registrirano za starejše od 16 let. Pred dnevi ga je odobrila tudi Kanada.

Britanski regulator je uporabo cepiva odsvetoval nosečnicam in doječim materam, čeprav dosedanji podatki ne kažejo nobenih pomislekov glede varnosti za to skupino prebivalstva. A ker je to prvo cepivo z informacijsko RNK (mRNA), ki je sproščeno v obtok, bodo počakali na več informacij. Do takrat v Veliki Britaniji tej skupini cepljenje odsvetujejo.

Ključni problem je, da nosečnice in doječe matere v dosedanje teste niso bile vključene. To ni nič neobičajnega, saj se zdravila in cepiva najprej preverjajo na zdravih ljudeh, kasneje na bolnih in šele naposled na tako občutljivih skupinah, kot so...

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Slo-Tech - Na razvoj posameznika vplivata tako okolje (nurture) kakor genski material (nature). Debata je že stara in uveljavilo se je prepričanje, da je oboje pomembno, ni pa jasno, v kolikšni meri kateri dejavnik vpliva na posamezne lastnosti ljudi. Na primer za inteligenco ali dosežke v šoli ni enotnega gena, temveč gre za kompleksno součinkovanje več genov, ki pa jim mora "pomagati" tudi ustrezno okolje. Najnovejša raziskava, ki so jo objavili v reviji Science, pa situacijo še dodatno zamegljuje, saj briše ločnico med okoljem in geni kot ločenima dejavnikoma.

Z razvojem moderne znanosti smo namreč dobili tehnike, o kateri so lahko stari modreci le sanjali. Danes lahko zelo natančno ugotovimo, katere gene smo podedovali od katerega izmed staršev. Četudi morebiti ne poznamo funkcije vsakega...

Slo-Tech - Kot je v navadi, oktobra izvemo, kdo bo prejel letošnje Nobelove nagrade. Začelo se je z nagrado za medicino, katere prejemnike so danes oznanili v Stockholmu. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet se je odločil, da jo prejmejo ameriški genetiki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young za odkritje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo bioritem oziroma notranjo biološko uro. Njihova odkritja pomagajo pojasniti, kako živa bitja prilagajajo svoj biološki ritem 24-urnemu ciklu dan-noč.

Ker se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, od česar je v povprečju slaba polovica teme, dobra polovica...

Slo-Tech - Kozmično naključje, da se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, ima močan vpliv na veliko večino živih bitij. Ciklu dneva in noči, ki v povprečju traja 24 ur, so se morala prilagoditi tako, da so tudi njihovi bioritmi (cirkadijski ritmi) dolgi 24 ur. Zelo očitno je, da lahko zunanji dražljaji cirkadijski ritem ponastavijo, sicer ne bi mogli potovati med različnimi časovnimi pasovi. Manj pa je jasno, kako se to zgodi.

Ključna je svetloba, o tem ni nobenega dvoma. Ko je zunaj svetlo, se proizvodnja melatonina ustavi, za naše telo je dan. Na podvečer se začne izločati melatonin in v temi je za naše telo noč. Raziskave so pokazale, da se bioritem ohrani tudi brez zunanjih dražljajev, a se podaljša na približno 24 ur in 10 minut. Ni veliko, je pa dovolj, da že...

Nature - Znanstveniki so uspeli ustvariti živo bakterijo, ki v svoji genetski kodi ne vsebuje le več štirih osnovnih črk (A, C, G, T), iz katerih je brez izjeme ustvarjeno vso življenje, ampak ima tudi črki X in Y, o čemer pišejo v novi številki Nature. Kot že tolikokrat doslej bomo pogledali, kaj ta revolucionaren dosežek pomeni, kaj obeta in hkrati razblinili nekaj neupravičenih strahov.

Osnove molekularne biologije so dobro znane že vrsto let. Deoksiribonukleinska kislina (DNK) je dolga molekula, v kateri ima vsak organizem zapisan svoj genetski načrt in edina prtljaga, ki jo prinesemo na ta svet. Njen skelet tvorijo molekule sladkorja s petimi ogljikovimi atomi (pentoza) 2-deoksiriboze v ciklični obliki, ki so med seboj povezane prek negativno nabitih fosfatnih skupin. Na vsak sladkor je pripeta še ena izmed štirih osnovnih dušikovih baz - adenin, citozin,...

Slo-Tech - Prvi teden v oktobru je tradicionalno namenjen Nobelovim nagradam in tudi letos je tako. Začne se z Nobelovo nagrado za medicino, katere prejemnike je danes ob 11.30 uri v Stockholmu objavila Švedska kraljeva akademija znanosti. Letošnjo nagrado za dosežke na področju medicine prejmejo Bruce Beutler (ZDA), Jules Hoffmann (Luksemburg) in Ralph Steinman (Kanada) za delo na področju imunologije.

Bruce Beutler in Jules Hoffmann...

Ars Technica - Čeprav so ljudje neprimerno bolj zapletena bitja od, recimo, glist, nimajo nič več genov, ki kodirajo za proteine. Bakterije jih imajo nekaj tisoč, število pa potem z naraščajočo razvitostjo organizma zraste do okoli 30 tisoč, kjer nespremenjeno vztraja za praktično vsa kompleksnejša živa bitja. To spoznanje je takoj po uspešnem razvozlanju človeškega genoma najprej pomenilo hud udarec za človeški napuh, kasneje pa je prizadetost zamenjalo vpraševanje, zakaj je to tako.

Znanstvenika v članku Nonspecific binding limits the number of proteins in a cell and shapes their interaction networks, ki je objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pojasnjujeta, da se odgovor skriva v preprosti fizični kapaciteti celice....