Slo-Tech - Raziskovalci z univerz v Austinu, Teksasu, Washingtonu, Illinoisu in Pittsburghu (CMU) so ugotovili, da so grafični čipi vseh šestih velikih proizvajalcev ( Apple, Intel, AMD, Qualcomm, ARM, Nvidia) ranljivi. Z doslej nepoznanim napadom lahko zlonamerna spletna stran prebere vsebino zaslona, kot ga izpisuje druga spletna stran na drugi domeni, s čimer se krši ena osnovnih zapovedi varnosti na internetu. Napad so poimenovali GPU.zip in ga temeljito opisali v članku. Podrobno jo bodo predstavili tudi na konferenci 45th IEEE Symposium on Security and Privacy, ki bo prihodnje leto maja v San Franciscu.

V delujočem konceptu so prikazali, kako ranljivost deluje. Zlonamerna spletna stran vsebuje element, ki skuša brati iz elementa iframe. V normalnih okoliščinah je to mogoče le, če imata oba elementa isti vir (isto domeno). Raziskovalci pa so pokazali, da je zaradi stiskanja podatkov, ki ga GPU-ji uporabljajo za izboljšanje zmogljivosti, možno posamezne piksle na zaslonu krasti enega po...

New Scientist - Ameriški biokemiki so napravili računski stroj, ki uporablja DNK za korenjenje števil do vključno devetsto, in sicer z zanimivo rešitvijo izpisa, saj rezultate sporočajo fluorescentni označevalci.

Računski stroji, ki za hrambo in procesiranje podatkov uporabljajo molekule naravnega dednega materala - DNK, so poleg kvantnih druga veja računalnikov, s katerimi skušajo inženirji obiti omejitve obstoječih, klasičnih naprav. Deoksiribonukleinska kislina ta hip veliko obeta predvsem pri hrambi podatkov. Zelo je obstojna in se, tudi zaradi tridimenzionalne zgradbe, ponaša z visoko gostoto zapisa informacij: že pred osmimi leti je harvardski genetik George Church z ekipo v en gram DNK zapisal 700 terabajtov. Microsoft ima ambiciozen cilj že letos ponuditi prvo eksperimentalno shrambo podatkov v obliki DNK v oblaku. Lani je v tem oziru tako predstavil prvi stroj za avtomatizirano shranjevanje in branje molekul, ki pa je še vedno presneto počasen, saj je besedo "hello" shranjeval in bral...

Technology Review - Raziskovalci v Seattlu so med seboj komunikacijsko povezali možgane treh ljudi in s tem dobili prvo omrežje te sorte.

Direktne miselne povezave med živimi organizmi so v tem desetletju postale živahno področje raziskovanja. To gre predvsem na račun zorenja tehnologije za neinvaziven zajem in prenos podatkov iz možganov, saj se ne uporablja vsadkov, temveč kape z elektrodami. Za beleženje služi elektroencefalografija (EEG), ki zaznava možganske valove, torej električno aktivnost med nevroni. Za sporočanje največkrat uporabijo transkranialno magnetno stimulacijo (TMS), ki z usmerjenimi magnetnimi valovi sproža različne občutke, na primer pojav fosfenov - občutkov svetlobnih bliskov, pa čeprav v oči osebe svetloba ni dejansko prišla.

Na te načine so doslej že napravili povezavo med mislimi dveh živali, pa živali in človeka ter

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Washington v Seattlu so pokazali, da je mogoče v zaporedje DNK shraniti zlonamerno programsko opremo, ki se zažene na računalniku, ki sekvencira to zaporedje. Čeprav je ranljivost za zdaj še zelo teoretične narave in v praksi ni veliko možnosti, da bi jo zlorabili, so uspeli izdelati delujoč prikaz koncepta. Z napredkom raziskav o shranjevanju podatkov v DNK bo namreč tudi možnost zapisovanje računalniških virusov v DNK postala realen problem. V preteklosti so na primer znanstveniki v DNK že uspeli vgraditi sliko.

Koncept je v resnici zelo preprost. DNK je molekula, ki jo sestavljata dve verigi, ki sta zviti v vijačnico in sta zaradi vodikovih vezi med komplementarnimi baznimi pari zelo stabilni. V verigi nastopajo štiri baze (adenin, citozin, gvanin in timin),...

Slo-Tech - Najvišje znanstveno odlikovanje za dosežke na področju kemije so si letos prislužili švedski biokemik in zdravnik Tomas Lindahl, ameriški kemik Paul L. Modrich in turški kemik Aziz Sancar. Nagrado bodo prejeli za svoje delo pri raziskavah mehanizmov za popravljanje DNK v celicah.

DNK je molekula, ki v vseh živih bitjih (z izjemo nekaterih retrovirusov) hrani vse dedne informacije, ki so potrebne za razvoj živega bitja. Vsaka celica ima v celičnem jedru (in malo še v mitohondrijih in kloroplastih) enako kopijo DNK, ki je pri...

Nature - Znanstveniki so uspeli ustvariti živo bakterijo, ki v svoji genetski kodi ne vsebuje le več štirih osnovnih črk (A, C, G, T), iz katerih je brez izjeme ustvarjeno vso življenje, ampak ima tudi črki X in Y, o čemer pišejo v novi številki Nature. Kot že tolikokrat doslej bomo pogledali, kaj ta revolucionaren dosežek pomeni, kaj obeta in hkrati razblinili nekaj neupravičenih strahov.

Osnove molekularne biologije so dobro znane že vrsto let. Deoksiribonukleinska kislina (DNK) je dolga molekula, v kateri ima vsak organizem zapisan svoj genetski načrt in edina prtljaga, ki jo prinesemo na ta svet. Njen skelet tvorijo molekule sladkorja s petimi ogljikovimi atomi (pentoza) 2-deoksiriboze v ciklični obliki, ki so med seboj povezane prek negativno nabitih fosfatnih skupin. Na vsak sladkor je pripeta še ena izmed štirih osnovnih dušikovih baz - adenin, citozin,...

Technology Review - Ali je na Marsu življenje kdaj v zgodovini obstajalo, še ni zadovoljivo pojasnjeno. Roverji na Marsu poizkušajo odkriti vsaj posredne dokaze (ali protidokaze) za to podmeno, kot so tekoča voda, prisotnost enostavnih organskih spojin ipd. Mars je danes sicer opustel, a v preteklosti ni bilo vedno tako. Nekoč je po površju skoraj zagotovo tekla tekoča voda in tako nemogoče verjeti, da je v njej tudi kaj gomazelo.

Ameriški biolog in poslovnež Craig Venter iz podjetja Synthetic Genomics je napovedal drzno misijo oživljanja Marsovcev. Sestaviti želi napravo na iskanje in sekvenciranje DNK (to seveda na Zemlji že dolgo časa imamo), ki bi jo z enim prihodnjim roverjev poslal na Mars. Če bi tam kje našel ostanke DNK, kar ni tako nemogoče, saj je DNK...

Wired News - Grafični procesorji, ki so jih dolga leta v popolnost izkoriščali le strogo namensko, torej za izračun in prikazovanje slike, so v zadnjih letih pridobili mnogotera mesta uporabe. Izkazalo se je namreč, da so pri operacijah s števili s plavajočo vejico neprimerno hitrejši in varčnejši od centralnih procesorjev, zato so zasedli nepogrešljiva mesta v superračunalnikih in tudi v manj velikopoteznih aplikacijah prek Nvidine CUDE oziroma AMD-jevega Streama. Tipičen primer je razbijanje kriptografskih gesel, ki na grafičnih procesorjih poteka za več kot velikostni razred hitreje.

Uporaba grafičnih procesorjev za splošno računanje ima tudi raznovrstno uporabo v znanosti....

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...