Reuters - Ameriški predsednik Donald Trump je minuli konec tedna od daleč namignil, da bo resno razmislil o oprostitvi Edwarda Snowdna, žvižgača, ki je leta 2013 osupnil svet (in domače obveščevalce), s tem, ko je razkril obseg ameriške obveščevalno-prisluškovalne dejavnosti doma in po svetu. Zaradi vsega tega si je v ZDA prislužil kazensko obtožnico za vohunjenje, država pa se je zaradi njegove knjige Permanent record nadenj spravila tudi civilno, z odškodninsko tožbo. S slednjo mu očitajo kršenje pogodbe o varovanju zaupnih informacij (bolj znane kot non-disclosure agreement oz. NDA) ter mu želijo odvzeti morebitne premoženjske koristi, ki bi jo prejel s prodajo knjig.

Trump je opazko izrekel nekaj dni po intervjuju za New York Post, v katerem je glede Snowdna dejal, da prenekateri državljan meni, da mu ameriški organi pregona delajo krivico. Gre za precejšen premik v predsednikovemu razmišljanju, saj je Trump v preteklosti Snowdna pogosto označil za izdajalca in celo "za vohuna, ki bi...

Slo-Tech - Ameriško pravosodno ministrstvo je zoper Juliana Assanga vložilo še 17 kazenskih ovadb. Če je bil ustanovitelj Wikileaksa aprila osumljen zgolj računalniške prevare in zlorabe, ga tožilstvo zdaj po protivohunskem zakonu (Espionage Act) sumi še pridobitve in objave podatkov o nacionalni obrambi, potem ko je skupaj s Chelseo Manning domnevno zagrešil eno največjih razkritij tajnih informacij v zgodovini ZDA. Skratka, donedavna je v očeh tamkajšnjih tožilcev veljal za hekerja, po novem pa za špijona in izdajalca. Vsaka od novih ovadb mu lahko v najslabšem primeru prinese tudi po 10 let zapora. Zakon, po katerem je spisana ovadba je bil sicer doslej uporabljen izključno proti državnim uradnikom, ki so v javnost spravili kak...

Slo-Tech - Wikileaks je junija 2016 objavil 88 GB veliko šifrirano datoteko, s čimer naj bi zaščitili svoje delo in svojega ustanovitelja Juliana Assangea. Če bi se kaj zgodilo, bi na internetu razkrili šifrirne ključe, ki bi omogočili vpogled v objavljen arhiv. To je sovpadalo z afero nezaščitene elektronske pošte Hillary Clinton. Julian Assange je tedaj dejal, da vsebujejo informacije o Hillary Clinton dovolj dokazov, da bi jo lahko kazensko preganjali. Dokumente so kasneje razkrili ruski hekerji, Hillary Clinton pa se ni zgodilo nič.

Datoteka je sedaj ponovno v središču zanimanja, saj so Juliana Assangea aretirali. Ali je še aktualna glede na poznejša razkritja, lahko le ugibamo. Po besedah ekvadorskega zunanjega ministra je Assange na svoj telefon namestil program, s katerim lahko hitro...

Slo-Tech - Posebni tožilec Robert Mueller, čigar ekipa preiskuje rusko vpletanje v zadnje ameriške predsedniške volitve, vključno z vdorom v strežnike demokratske stranke in krajo informacijo o več kot pol milijona volivcev, je vložil novo obtožnico zoper 12 ruskih vojaških obveščevalcev. Večinoma gre za pripadnike GRU, ki jih obtožuje poizkusov vplivanja na volitve z napadi na volilno infrastrukturo. Sodeč po obtožnici pa jim ni uspelo vplivati na dejansko štetje glasov.

V obtožnici piše, da so obtoženci vdirali v računalnike ameriških organizacij in fizični oseb, ki so bili povezani s predsedniškimi volitvami, kradli dokumente s teh računalnikov, javno objavljali ukradeni material, vdrli v računalnike demokratske stranke, državne volilne...

BBC - Ob vseh tehnoloških zmožnostih je za ugotavljanje dejanske lokacije še vedno najzanesljivejši način klasična pošta, ugotavlja Facebook. Zaradi škandala, ki ga je v ZDA povzročilo domnevno rusko vmešavanje v ameriške volitve, ko so tudi na spletnih platformah Twitter in Facebook vplivali na javno mnenje, bo Facebook precej zaostril pogoje, pod katerimi lahko posameznik poimensko oglašuje kakšnega politika. To ni presenetljivo, saj bodo novembra v ZDA volitve v predstavniški zbor in tretjino senata.

Katie Harbath iz Facebooka pojasnjuje, da bodo morali oglaševalci, ki bodo želeli podpirati kakšnega kandidata, dokazati, da so navzoči v ZDA. To bodo storili tako, da jim bo Facebook po pošti poslal razglednico s kodo, ki jo bodo morali potem vpisati. Brez tega ne bo...

theguardian.com - Švedski pravosodni organi so po sedmih letih ustavili preiskavo proti ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu. Avstralca so Švedi preiskovali zaradi obtožb o posilstvu. Danes 45-letni Assange, ki se že od leta 2012 skriva v londonski ambasadi Ekvadorja, je ves čas trdil, da je nedolžen. Pred pol leta se je v britanski prestolnici vendarle srečal s švedskimi preiskovalci in jih očitno uspel prepričati o svoji nedolžnosti.

Assange in njegovi podporniki so sicer že od začetka preiskave trdili, da ZDA zlorabljajo Švedsko za maščevanje Assangu, ker je razkril veliko zaupnih dokumentov ameriške vlade in njenih agencij. Ali je odločitev Švedov povezana s političnim dogajanjem v ZDA, ni znano. Administracija sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa...

Washington Post - Ameriška vojakinja Chelsea Manning bo danes vendarle zapustila zapor. Namesto 35 let, kolikor ji je dosodilo vojaško sodišče zaradi razkritja tajnih dokumentov javnosti prek Wikileaksa, je Manningova za rešetkami preživela le sedem let.

Manningova bo po izpustitvi sicer ostala del ameriških oboroženih sil, vendar bo na neplačanem dopustu. Pravni proces proti njej se namreč še ni končal, ima pa Manningova priložnost, da si izpogaja manjšo kazen.

Manningova ima sicer močno podporo javnosti v ZDA. S prostovoljnimi donacijami so njeni podporniki zbrali več kot 135 tisoč dolarjev za pomoč Mannigovi pri njeni rehabilitaciji v družbo.

Vsi pa Manningovi niso naklonjeni. Eden izmed...

CNN - Sedemletna preiskava Wikileaksa in Juliana Assanga s strani ameriških organov pregona bo očitno vendarle dobila epilog. Obtožnica proti Assangu naj bi bila že pripravljena in cilj Američanov je aretacija Avstralca. Preiskavo proti Assangu so Američani začeli leta 2010, potem ko je Wikileaks objavil tajne dokumente, ki jih je posredovala Chelsea Manning. In zakaj so Američani potrebovali toliko časa za obtožnico? Problem je bil pravne narave. Zaradi ameriške ustave, točneje zaradi njenega prvega amandmaja, ki zagotavlja svobodo govora, niso uspeli najti pravne podlage za pregon ustanovitelja WikiLeaksa.

Efekt Snowdna

Zato od leta 2010 do 2013 Američani niso aktivno preiskovali Assanga. Potem pa je na sceno stopil Edward Snowden. In Američani še danes trdijo,...

Slashdot - Z aprilskim pobegom v prostore ekvadorskega veleposlaništva v Londonu je Assange prekršil dogovor z angleškim sodiščem, po katerem mu je bilo dovoljeno ostati na prostosti (tj. v hišnem priporu) do sprejema odločitve glede izročitve Kraljevini Švedski zaradi zaslišanja v zadevi spolnega nadlegovanja dveh žensk.

V potrditev poštenih namenov in svoje (zdaj očitno) prelomljene zaveze, da se ne bo skril pred organi pregona, je moral decembra 2010, kmalu po aretaciji, zagotoviti položitev 340.000 funtov varščine. Toliko denarja sam seveda sam ni imel, so se pa našli posamezniki, ki so zavoljo podpore njegovi vlogi v Wikileaks založili zahtevani denar. Med večjimi donatorji so nastopili Jemima Khan (pisateljica, urednica in borka za človekove pravice), britanska...

The New York Times - Ekvadorsko zunanje ministrstvo je danes objavilo, da so Julianu Assangeu, ustanovitelju kontroverzne spletne strani Wikileaks, ugodili v prošnji za azil. Assange se je 19. junija letos zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, s čimer se je izognil izročitvi Švedski. Britanska policija ga je bila namreč aretirala (in izpustila v hišni pripor) na podlagi evropskega naloga za prijetje in pridržanje (izdan novembra 2010), ki ga je bila vložila Švedske zaradi suma posilstva, prisile in spolnega nadlegovanja oziroma napada dveh Švedinj. Uradne obtožnice še ni, ker mora biti Assange najprej izročen in zaslišan, da lahko po švedskem pravnem redu obtožnico sploh sestavijo.

Assange ves čas vztraja, da gre za politični...

Guardian - Ustanovitelj strani Wikileaks Julian Assange, ki so ga v Veliki Britaniji decembra 2010 aretirali zaradi suma spolnega napada na dve osebi, je izčrpal vse pravne možnosti, s katerimi je izpodbijal izročitev Švedski. Ta je leta 2010 izdala evropski nalog za prijetje, saj naj bi bil Assange na Švedskem spolno napadel dve osebi. Napad je treba tu tolmačiti precej široko, saj mu očitajo spolni odnos z enim dekletom, medtem ko je to spalo, pri drugi pa naj bi namerno preluknjal kondom, za kar je zagrožena kazen štiri let zapora.

Assange že od vsega začetka vztraja, da gre za politično montiran proces, ki se zoper njega vodi zaradi ameriških interesov. Wikileaks je namreč objavljal vrsto...

Guardian - Saga v primeru Assange se na britanskih tleh zaključuje, saj je londonsko višje sodišče danes objavilo odločitev, da se Assangeova pritožba na sklep o izročitvi Švedski, ki ga je sodišče sprejelo februarja, zavrne. Na Švedskem je namreč Assange obtožen spolnega napada na dve dekleti - švedska zakonodaja je tu zelo široka, saj mu očitajo, da je imel odnos z enim dekletom, medtem ko je to spalo, medtem ko naj bi pri drugi namenoma poškodoval kondom, za kar mu grozijo štiri leta zapora. Assangea so lani decembra aretirali v Londonu na podlagi evropskega naloga, ki ga je izdala Švedska.

Assange je javnosti znan predvsem kot prvi obraz spletne strani Wikileaks, kjer se objavljajo pridobljeni...

Mashable - Danes so v Londonu aretirali Juliana Assangea, ustanovitelja in predstavnika spletne strani WikiLeaks, ki je razburila svetovno javnost z objavo tajnih ameriških diplomatskih depeš. Aretacijo je Metropolitanska policija izvedla na podlagi evropskega zapornega naloga danes ob 9.30 po lokalnem času, ko se je Assange pojavil na policiji zaradi dogovorjenega sestanka. Assange je na Švedskem obtožen posilstva in spolnega nadlegovanja dveh žensk, zaradi česar ga je Interpol uvrstil na rdeči seznam.

Assange obtožbe zavrača in pravi, da gre za konstrukt ameriške vlade, ki je uporabila švedske oblasti za maščevanje zoper njega. Najpozneje do 12.30 po lokalnem...