Slo-Tech - Medtem, ko se pisarna Informacijske pooblaščenke že skoraj štirinajst dni trudi ugotoviti, kako točno bi morali na Slo-Techu predstaviti njihovo večletno inšpekcijsko prakso (glej sliko desno), pa slovenski državni aparat seveda ne spi (topla jesen preprečuje zimsko spanje) in zato navdušeno proizvaja nove primere, ki jih lahko analiziramo.
Tako so sedaj upravne enote ugotovile, da je za skladnost s slovensko zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovolj, da se na pravno podlago sklicuješ (branje ni potrebno).
Zakon o splošnem upravnem postopku namreč v svojem 96.a členu pravi, da v kolikor so izpolnjeni določeni pogoji, se objavijo nekateri podatki iz tretjega odstavka 96. člena ZUP. Ker branje seveda škodi in ker gre za pomembne podatke z razvoja prakse uporabe GDPR (ki bo v Sloveniji skorajda že dobila zobe -- morda celo letos) si poglejmo nekaj najboljših primerov:
Datum rojstva je v javni objavi seveda pomemben, ker kup podatkov iz 96. člena ZUP ne...
Slo-Tech - Dobrih štirinajst dni je minilo od naše zadnje kavč inšpekcije. Ker je popolnoma nemogoče, da bi se v Republiki Sloveniji v pol leta kaj spremenilo, si tokrat oglejmo nova dognanja s področja varstva osebnih podatkov.
Center socialno delo Celje takougotavlja, da mu ni znano prebivališče oseb za katere v dani odločbi posoja denar za namen plačila bivanja v domu starejših občanov.
Prav tako v Sloveniji obstaja policistka, ki ne plačuje davkov, hodi v službo, vendar je FURS drugače kot z javno objavo ni sposoben izslediti. Vsekakor pohvalno.
The Wall Street Journal - Sodelovanje, ki sta ga sklenila katoliško podjetje za upravljanje bolnišnic Ascension in Google (povezava je plačljiva, alternativni vir), je slednjemu prineslo dostop do imen, priimkov, rojstnih datumov in zdravstvenih kartotek, s tem pa seveda tudi podatke o laboratorijskih izvidih, hospitalizacijah in diagnozah pacientov. Ascension sicer upravlja 2800 bolnišnic v 22 zveznih državah ZDA, zaradi česar je Googlova pridobljena baza zares spoštovanja vredna. Podjetje ob tem pojasnjuje, da je tak dostop do podatkov stalna praksa in, da jim o tem ni potrebno obveščati ne pacientov in ne zdravnikov, podatke pa uporabljajo že vse od lanskega leta.
Dejstvo, da zdravstveni podatki posameznikov potujejo sem in tja na podlagi zasebnih pogodb med podjetji, je seveda precej odjeknilo pri tistih, ki menijo, da bi morali biti pacienti tisti, ki odločajo o tem, kaj se bo zgodilo s podatki, ki se nanašajo na njih.
Predstavniki Googla še pravijo, da gre pri partnerstvu zgolj za prilagajanje...
Slo-Tech - Kot se je izkazalo v preteklosti, številne zdravstvene ustanove v Sloveniji verjamejo v sharing is caring. Tokrat smo si nekoliko bolj podrobno ogledali ZD Nova Gorica in si zastavili nekaj vprašanj.
1. Ali imajo na spletni strani Facebook Pixel?
Seveda ga imajo.
<!-- Facebook Pixel Code --> [...]
Berete njihovo novico o hemeroidih? Odlično, zdaj so to povedali Facebooku.
2. Ali imajo spletno naročanje naročanja receptov Powered by SRC Infonet?
Tudi imajo. Glej gumb na dnu spletne strani:
3. Ali je mogoče ta mojrecept.si obtežen s tim. sledilci (angl. trackerji)?
Seveda je. Spletišče uporablja Google Analytics in sicer v oglaševalskem načinu, dodatno pa še Hotjar Analytics, ki v ozadju za vsak primer še enkrat naloži Google Analytics. Da ne bi česa zgrešili pa za vsak primer nalagajo še pisave z Google Fonts. Kajti: eden ni nobeden.
Slo-Tech - Računi, izdani strankam spletne trgovine Proteini.si s športno prehrano in dodatki k prehrani, so bili prosto dostopni na na spletišču http://izpis.proteini.si/” (spletna stran je v tem času delovala samo na nešifrirani HTTP povezavi).
Brskanje po strežniški mapi je bilo sicer onemogočeno, zato “na prvo žogo” ni bilo mogoče dobiti seznama vseh računov. Vendar pa je bilo do seznama vseeno mogoče dostopati, in sicer tako, da smo spreminjali številke v imenu datoteke (npr. namesto “1-1-12645.pdf” bi zapisali “1-1-12644.pdf”, itd.).
Iz priloženih zaslonskih posnetkov je tako razvidno, da je bilo mogoče videti račune izdane pravnim in fizičnim osebam, pri čemer je bilo iz računov mogoče videti imena in naslove ter prebivališča fizičnih oseb, pa...
Slo-Tech - "Uhajanja podatkov ni bilo", je za različne slovenske medije na šlamastiko z osebnimi podatki svojih pacientov prek svoje PR službe odgovorila Splošna bolnišnica Izola. V odgovoru so podali večje število argumentov, zakaj naše poročanje ni bilo »pravilno«. V nadaljevanju bomo analizirali glavne argumente bolnišnice Izola in pokazali, kako smo prišli do dejstev, ki smo jih podali v članku Nov vrhunec digitalne transformacije v slovenskem zdravstvu: do podatkov zdravstvenega stanja Primorcev kar prek Googla.
1. »Uhajanja podatkov ni bilo«
Bolnišnica Izola se brani, da je Google javnosti omogočal dostop le do t.i. »snapshotov« oz. »posnetkov splenega mesta«, na katerem so se nahajali izvorni dokumenti. Dostop do samih izvornih dokumentov prek Googla naj ne bi bil mogoč.
Vendar, Google indeksira samo dokumente, ki so javno objavljeni na spletni strani. Sam obstoj posnetkov v Googlovem indeksu dokazuje, da so bili izvorni dokumenti javno dostopni na spletni strani SB Izola.
Slo-Tech - Izvidi in napotnice Slovencev, ki so se naročili na pregled v bolnišnici Izola od začetka leta 2016, so bili do preteklega tedna dostopni kar prek Googla. Kot je razvidno iz priloženih slik, je prišlo do (tudi za slovenske razmere) neverjetne »šlamastike« pri varovanju osebnih zdravstvenih podatkov pacientov bolnišnice. Vse podrobnosti sicer še niso znane, vse pa kaže, da je IT sistem avtomatično objavljal izvide in napotnice na spletu. Ker Google (in seveda drugi spletni iskalniki) avtomatično indeksira vso vsebino, ki ni zaščitena na platformah, kot je WordPress, je lahko kdorkoli na svetu preverjal zdravstveno stanje Primorcev.
Informacijski pooblaščenec je bil o »nepravilnostih« obveščen pretekli petek in je takoj odredil bolnišnici umik dokumentov s spleta. Kar...
Slo-Tech - Nov teden, nove zmage. Naši “kavč inšpektorji” so spet poiskali nekaj zanimivih primerov spletnih strani državnih organov, ki imajo piškotke urejene skladno z najboljšimi praksami Informacijskega pooblaščenca. Te nove prakse so res olajšale življenje programerjem. Hkrati pa so našli še nekatere nove trende, ki se tudi bliskovito širijo po slovenskem delu svetovnega spleta.
Policija - Konec januarja smo objavili prispevek o novih pravilih uporabe piškotkov, ki jih je na svoji spletni strani prikazal Informacijski pooblaščenec (IP), sicer nadzorni organ na tem področju. Po vzoru številnih tujih spletnih strani so se namreč tudi oni odločili piškotke postavljati v vsakem primeru, ne da bi se kaj posebej ozirali na voljo obiskovalca. Takšne nove dobre prakse smo seveda pozdravili, ker so bistveno bolj prijazne do lastnikov spletnih strani. Pred tem je namreč veljalo, da je postavitev piškotkov dovoljena šele pod...
Slo-Tech - Zakonodaja s področja varstva zasebnosti je zapletena, še posebej ko govorimo o zasebnosti na spletu. Del teh zapletenih pravil se nanaša tudi na spletne piškotke ("cookies"), majhne podatkovne datoteke, s katerimi nas spletne strani identificirajo ob vsakem obisku. Glede na zapletenost pravil, ni čudno, da imajo skrbniki spletnih strani nemalo težav pri implementaciji teh pravil v praksi. Dobra novica za vse upravitelje spletnih strani: Informacijski pooblaščenec je na svoji spletni strani pokazal nov, bolj prijazen pristop k...
Zakon predpisuje, da morajo vse strani in aplikacije s pornografsko vsebino preveriti starost uporabnikov z načinom, ki ga je odobrila industrija. Doslej se je pojavilo že več predlogov za tehnično rešitev te zahteve, med katerimi najbolje kaže sistemu AgeID, ki ga je zgradil MindGeek (ustanovitelj Pornhuba, RedTuba in YouPorna)....
The Register - Kot so pri Googlu napovedali v začetku leta, bo z naslednjo, 68. "stable" različico Chroma, ki bo med nami 23. julija, napočila tudi pomembna sprememba: vsaka spletna stran, ki ne bo imela naslova https z veljavnim TLS certifikatom, bo v tem brskalniku označena z opozorilom "Not secure". Tako opozorilno etiketo bodo dobile tudi morebitne intranetne strani podjetij in zasebnikov.
Https šifriranje sicer ščiti povezavo med brskalnikom in spletno stranjo, ki jo obiskujemo, pri tem pa zagotavlja, da nihče ne more prisluškovati toku naših podatkov ali pa jih celo spreminjati.
Sprememba bo morda pospešila prehod, saj dosedanje raziskave kažejo, da je z njim opremljenih le med 30-50 odstotkov med milijonom najbolj popularnih strani na svetu, številne male in manj...
Slo-Tech - Prav v tednih, ko ameriški hekerji razkrivajo NSAjeve metode za vdore v računalniške sisteme, s katerimi pridobivajo občutljive podatke o svojih tarčah, mi ugotavljamo, da podatke o naših državljanih ponujamo na pladnju. Da je sredstev za informacijsko varnost premalo v javnem sektorju, in da ima to za posledico slabo zavarovane (ali pa mogoče raje sploh ne zavarovane) osebne podatke, smo ugotovili zdaj ženekajkrat. Žal ni s tem nič bolje v zasebnem sektorju. Tokrat slabo varnostno kulturo (ponovno, še enkrat) izkazuje Telemach.
O osebnih podatkih smo že pisali. V enem od zadnjih primerov smo ugotavljali, da so kljub različnim pomislekom, tudi davčne številke osebni podatki, ki jih je treba tako tudi obravnavati. Če imamo pri golih davčnih številkah še nekaj pomislekov, jih pri kombinaciji imena, priimka, domačega naslova in davčne številke...
Slo-Tech - Ko smo pred kratkim razkrili, da spletišče UKC Ljubljana, namenjeno naročanju pacientov na preglede preko spleta, ni uporabljalo HTTPS šifriranja, smo opozorili tudi na 14. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta določa, da se “pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.” UKC Ljubljana je po našem opozorilu na svoje spletišče namestil HTTPS šifriranje, sicer popolnoma neustrezno, a vendarle.
Slo-Tech - Velik del zdravniške dokumentacije UKC Ljubljana, vključno z napotnicami, ki vsebujejo zelo občutljive osebne podatke pacientov, je bil prosto dostopen na spletu.
To smo razkrili na Slo-tech pred slabima dvema tednoma. Problem je bil v nekriptiranem vmesniku za naročanje obiskov zdravstvenih ustanov na spletnih straneh UKC LJ http://napotnica.kclj.si/. Po dveh tednih čakanja pa je menda Univerzitetni klinični center v zadnjih dneh pomanjkljivost odpravil. Vsaj tako pravijo sami.
Teater Najboljši smo!
In kaj so pri največji zdravstveni ustanovi v državi storili, da podatki njihovih pacientov ne bi bili več prosto dostopni na spletu? So postavili nepremagljiv firewall ki bo branil zasebnost...
Dostop preko HTTPS povezave nas preusmeri na povsem drugo spletišče, kar kaže na uporabo skupnega gostovanja za eno večjih zbirk osebnih podatkov.
Slo-Tech - V lanskem letu se je v Sloveniji zgodil eden večjih incidentov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu. V eni večjih slovenskih zdravstvenih ustanov niso bili ogroženi le osebni podatki zaposlenih, pač pa tudi osebni podatki pacientov. Dostopna je bila zdravniška dokumentacija, vključno z napotnicami, ki vsebujejo zelo občutljive osebne podatke pacientov. Vse skupaj je bilo široko odprto v splet, spletni strežnik zdravstvene ustanove pa sploh ni uporabljal HTTPS zaščitene povezave.
In zakaj javnost o tem incidentu ničesar ne ve? Preprosto zato, ker v Sloveniji prevladuje kultura skrivanja napak in pometanja le-teh pod preprogo. Namesto, da bi se o napakah pripravilo izčrpno poročilo, ki bi vsebovalo...
Slo-Tech - Danes je izšla nova verzija Firefoxa 52, ki izpolnjuje poldrugo leto staro napoved, da bodo ukinili podporo za stare vtičnike NPAPI (razen izključno za Flash). Mozilla ni prva, ki bi to storila. Google je v Chromu NPAPI...
Los Angeles Times - Losangeleško bolnišnico Hollywood Presbyterian Medical Center je presenetil novodobni hekerski napad, v katerem so napadalci naposled dosegli plačilo odkupnine. Napad se je zgodil že v začetku meseca, a ga do rešitve problema niso obešali na veliki zvon. Kljub podpori FBI, lokalne policije in računalniški strokovnjakov iz podjetij za računalniško forenziko je bolnica napadalcem plačala približno 17.000 dolarjev odkupnine v bitcoinih. Preiskava se seveda nadaljuje.
Sprva naj bi bili hekerji zahtevali nerealnih 9000 bitcoinov, ki so po trenutnih tržnih tečajih vredni okrog 3,6 milijona dolarjev. Uspeli so namreč okužiti informacijsko omrežje, zaradi česar je bila bolnišnica nekaj časa paralizirana. Oddelka za radiologijo in onkologijo sta bila nekaj dni zaprta,...
Trojanski konj oz. trojanec (ang. trojan horse, trojan) je zlonamerna programska koda ali zlonamerna strojna oprema, ki pa ima navidezno koristno funkcijo oziroma je vključena v legitimno in koristno programsko kodo ali strojno opremo.
Strojni trojanci so zlonamerna sprememba integriranega vezja, s pomočjo katere napadalec lahko pridobi dostop do sistema, ali pa mu omogoča izvedbo tim. napada preko stranskega kanala (ang. side channel attack) (prevsem časovnega napada (ang. timing attack) in napada z analizo porabe električne energije (ang. power...
Slo-Tech - Kot smo že pisali pred dvema tednoma, se je v Sloveniji pred kratkim izteklo petmesečno prehodno obdobje za zagotovitev skladnosti z novo ureditvijo piškotkov, ki ga je ob decembrski noveli Zakona o elektronskih komunikacijah predvidel zakonodajalec.
Zadnjič smo si ogledali (ne)skladnost spletnih strani najbolj eminentnih institucij slovenske države. Po dveh tednih je čas, da si ogledamo napredek.
Državni zbor nam še vedno takoj ob obisku postreže s štirimi piškotki, katerih namen ni pojasnjen, niti nismo o njih obveščeni, kaj šele, da bi za njihovo namestitev podali soglasje (na strani ni najti niti osnovne politike zasebnosti). V zadnjih štirinajstih dnevih niso naredili popolnoma nič.
Državni svet ima še vedno težave z izklopom privzetih sejnih piškotkov osnovne namestitve PHPja. Tudi v tem primeru namen ni pojasnjen, obvestila ni, soglasja ni, spremembe (oz. napredka) prav tako ne.
Tretje v vrsti je ustavno sodišče, ki spremembe zakona ravno tako ne priznava. Stran...
Slo-Tech - V soboto se je izteklo petmesečno prehodno obdobje za zagotovitev skladnosti z novo ureditvijo piškotkov, ki ga je ob decembrski noveli Zakona o elektronskih komunikacijah predvidel zakonodajalec.
Ker gre za relativno slabo domišljeno spremembo, ki je dobesedni prevod evropske direktive, in zato v svojem bistvu odpira več vprašanj kot jih rešuje (saj naj bi direktive predstavljale osnovo na podlagi katere se ustvarja nacionalno zakonodajo in niso mišljene za neposredno uporabo), si poglejmo, kako so se na spremembo pripravile institucije slovenske državne uprave, ki so nam vsem v zgled.
Državni zbor nam takoj ob obisku postreže s štirimi piškotki, katerih namen ni pojasnjen, niti nismo o njih obveščeni, kaj šele, da bi za njihovo namestitev podali soglasje (na strani ni najti niti osnovne politike zasebnosti).
Državni svet ima težave z izklopom privzetih sejnih piškotkov osnovne namestitve PHPja. Tudi v tem primeru namen ni pojasnjen, obvestila ni, soglasja prav tako ne.
Zeropaid - Prejšnji teden so med obiskom Združenih držav cariniki na meji s Kanado ustavili, zadržali ter zaslišali libanonskega študenta Nadima Kobeissja. 22-letni Kobeissi v Montrealu študira politologijo in filozofijo, znan pa je predvsem kot varnostni raziskovalec, heker, zagret podpornik WikiLeaksa in Bradleya Manninga, ter -- avtor programa za anonimni spletni klepet, Cryptocat. Prav delo na slednjem je najbolj zanimalo zasliševalce.
Cryptocat je odprtokodni programski paket in hkrati spletna stran (http://crypto.cat) za anonimni spletni klepet in pošiljanje krajših datotek (do 600k). Sestoji iz dveh delov - javascript kode v brskalniku in nekaj pomožne php kode na strežniku. Strežniški del skrbi zgolj za komunikacijo med udeleženci pogovora in oblikovanje kanalov (v stilu IRC-a), medtem ko se vsakršno šifriranje klepeta (AES-265) izvede že v brskalniku, tako da strežnik nikoli ne vidi čistopisov, kot tudi ne izmenjave ključev. Obenem se aktivno ščiti še
Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.
Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...
