Slo-Tech - Če ste se danes napotili na spletne strani AJPES-a (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve), ste obtičali pred opozorilom, da vas skuša nekdo pretentati. Chrome vas opozori, da morda napadalci skušajo ukrasti vaše podatke, Firefox pa, da gre za nevarno stran, ki se ji raje izognimo. V resnici je AJPES-u včeraj zvečer potekel certifikat SSL, ki je bil izdan 25. aprila lani. In AJPES ga ni pravočasno podaljšal.

Tovrstni spodrsljaji so se v preteklosti že dogajali, tudi večjim. Microsoft je na primer leta 2020 pozabil podaljšati certifikat za Teams, ki je bil potem nekaj ur nedosegljiv. V daljni prazgodovini, leta 2008, je to uspelo tudi Googlu. Leta 2015 je za nekaj ur padel Instagram. Tej druščini uglednih strani, ki so pozabile podaljšati certifikat, se je sedaj pridružil še AJPES.

Slo-Tech - Tudi te dni smo, kot že nekaj tednov pregledovali oglasno desko eUprave. Današnji zapis je še en v seriji našega raziskovanja prakse pri uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov pri nas. GDPR je takšna zanimiva uredba, ki je posegla v vse pore upravnega poslovanja naše države. Kot kažejo naši članki, ni z objavami osebnih podatkov popolnoma nič narobe, dokler se objavlja osebne podatke epsilonov in gam.

Informacijski pooblaščenec te lapsuse potihoma, brez uvedbe inšpekcijskega postopka, odpravlja. Enostavno pokliče institucijo in ji predlaga, da sama, prostovoljno, pobriše objave, seveda pod grožnjo uvedbe postopka. Če je stvar res ekscesna, naš nadzorni organ morda objavi kakšen poziv preostali javni upravi, naj pri svojem delovanju ne bo tako zelo očitna.

Pa si na primeru hitro opravljene kavč inšpekcije oglejmo nekaj primerov razredov posameznikov, za katere se GDPR ne uporablja:

• brezposelni, ki se ponesreči uspejo zaposliti - pri tovrstnih primerih je pomembno, da se...

Slo-Tech - SQL vrivanje (SQL injection) je preprost in žal še vedno razmeroma pogost napad na spletne aplikacije. V osnovi poteka tako, da napadalec v vnosna polja spletne aplikacije vnaša delce programske kode (SQL ukaze). S tem ranljivo aplikacijo prepriča, da mu posreduje podatke iz zaledne baze (npr. gesla, seznam uporabnikov, ipd.), do katerih sicer ne bi smel imeti dostopa.

SQL vrivanje je mogoče preprečiti s tim. filtriranjem vnosov, obstaja pa še bolj enostaven način, in sicer, da spletna aplikacija sploh ne uporablja SQL baze. Slednjega pristopa so se očitno poslužili na spletni strani MyStops.eu. Gre za spletno stran, ki je namenjena popotnikom, saj omogoča hitro iskanje in pregled postankov ter prikaz navodil za pot do izbranega postanka.

...

Ghacks - Microsoft bo 800 milijonov uporabnikov Windows 10 obvestil, da operacijski sistem že od lani več ne izvaja samodejnega varnostnega kopiranja registra. Še kar zaskrbljujoča zadeva pa v resnici ni bug, pač pa feature, saj so backup registra ukinili v želji po zmanjšanju količine prostora, ki ga operacijski sistem zasede. Najhuje pa je, da proces varnostnega kopiranja prvi pogled še vedno deluje, načrtovano opravilo se še vedno izvede in če pokukamo v mapo Windows\System32\config\RegBack, še vedno vidimo dele logičnih zapisov registra, a imajo vse datoteke velikost 0 KB.

Na napako so pri Ghacks opozorili že lani oktobra ob izidu popravka 1803, a so se pri Microsoftu odzvali šele sedaj in kot rečeno pojasnili, da je v ozadju varčevanje s prostorom. Datoteka varnostne kopije registra...

Slo-Tech - Spomladansko čiščenje slovenskih Internetov se nadaljuje

Na konferenci Hek.si, ki je potekala konec prejšnjega meseca, je bilo predstavljenih nekaj ranljivosti, ki so bile odkrite v začetku tega leta in o katerih smo poročali tudi na tem portalu. Osnovno sporočilo predstavitve je bilo, da je z nekaj malega iskanja oz. tim. “Google hackinga” na slovenskem spletu mogoče najti številne varnostne ranljivosti, zaradi katerih so ogroženi številni osebni podatki. In to kljub temu, da je v lanskem letu okrog GDPR vladala prava histerija, ki so jo pomagale ustvarjati in jo tudi izkoriščale predvsem nekatere odvetniške družbe, ki so seveda dobro služile z urejanjem dokumentacije, pisanjem pravilnikov in pripravo soglasij za obdelavo osebnih podatkov. Podjetja so nato varstvo osebnih podatkov dodobra uredila na papirju, da bi se pravila udejanila v praksi, pa nihče ni kaj dosti razmišljal.

Tokrat tako nadaljujemo s spomladanskim čiščenjem slovenskih Internetov.

Univerza v Mariboru

Kot nas...

Slo-Tech - 10. marca 2018 je s strani etičnega hekerja na SI-CERT romala prijava spletnih strani treh zdravstvenih domov (ZD Šmarje pri Jelšah, ZD Laško in ZD Žalec), ki so bile ranljive z napadom »SQL injection«. Gre za izjemno zahtevno metodo vdiranja v spletna mesta, ko heker s spreminjanjem URL naslova dobi dostop do sicer nejavnih baz podatkov. Tehnološko pismenim ljudem je bil zaradi napak omogočen dostop do zalednih zbirk omenjenih spletnih strani.

Kot je bilo v soboto razkrito na konferenci BSides Ljubljana, so omenjeni zdravstveni domovi po posredovanju slovenskega varuha Internetov SI-CERT, ki ga vodi Gorazd Božič, potrebovali skoraj pol leta, da jim je uspelo odpraviti omenjeno napako. Lani so omenjeni zdravstveni domovi uspeli popraviti zahtevno napako, tako da njihovi pacienti sedaj...

Slo-Tech - V lanskem letu se je v Sloveniji zgodil eden večjih incidentov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu. V eni večjih slovenskih zdravstvenih ustanov niso bili ogroženi le osebni podatki zaposlenih, pač pa tudi osebni podatki pacientov. Dostopna je bila zdravniška dokumentacija, vključno z napotnicami, ki vsebujejo zelo občutljive osebne podatke pacientov. Vse skupaj je bilo široko odprto v splet, spletni strežnik zdravstvene ustanove pa sploh ni uporabljal HTTPS zaščitene povezave.

In zakaj javnost o tem incidentu ničesar ne ve? Preprosto zato, ker v Sloveniji prevladuje kultura skrivanja napak in pometanja le-teh pod preprogo. Namesto, da bi se o napakah pripravilo izčrpno poročilo, ki bi vsebovalo...

Slo-Tech - Oddajanje letnih poročil Ajpesu je očitno pomembnejše kot varovanje podatkov podjetij in državljanov in državljank Slovenije. Da potencialne poslovne škode zasebnim podjetjem in možnosti kraje identitete državljanov sploh ne omenjamo. Vsaj tako razumemo odgovore vodje Ajpesove službe za informacijsko tehnologijo Marjana Babiča, ki jih je dal v intervjuju za RTV MMC.

»Pri analiziranju smo proučevali tudi nekatere bolj radikalne ukrepe, vendar smo ocenili, da jih trenutno brez občutnega vpliva na delovanje storitev Ajpesa ni smotrno izvesti. Posledice za uporabnike bi bile nesorazmerno velike, saj mora okrog 170.000 zavezancev v tem obdobju izpolnjevati zakonske obveznosti oddaje letnih poročil«

Tako Babič pojasnjuje novinarju, zakaj Ajpes ni storil ničesar, da...

Slo-Tech - Potem ko smo na Slo-Techu v ponedeljek objavili obvestilo anonimnega prijavitelja v zvezi s popolnim neupoštevanjem kakršnihkoli varnostnih standardov na AJPESovi spletni strani, je danes predstavnik AJPESa za STA podal odziv. Sporočili so, da so na spletni strani vključili protokol HTTPS, ter da zato štejejo, da so vse izpostavljene težave s tem odpravljene.

Težko je reči, ali nas je tak odziv razočaral ali presenetil. A očitno je, da Agencija ni kos svojim nalogam in da to skriva tako, da probleme pometa pod preprogo, nadejajoč se, da v tej državi res ni nikogar, ki bi jo znal za to kaznovati.

Poglejmo si njihov odziv nekoliko podrobneje.

V Ajpesu so danes za STA pojasnili, da po zagotovilih avtorjev omenjene podpisne komponente v primeru uporabe...

Slo-Tech - V nedeljo popoldan se je na nas (in na SI-CERT) preko omrežja Tor obrnil neimenovan varnostni raziskovalec, ki je odkril več resnih varnostnih ranljivosti v podpisni komponenti, ki jo uporablja AJPES. Gre za aplikacijo mdSign, s pomočjo katere zavezanci podpisujejo dokumente, ki jih elektronsko oddajajo AJPES-u. Ker je bilo obvestil v zvezi s to spletno stranjo iz različnih virov v zadnjem času kar precej in ker gre v tem primeru res za jagodni izbor, smo se odločili prejeto obvestilo objaviti nemudoma.

Varnostni raziskovalec je ugotovil, da zaradi napake v podpisni komponenti obstaja možnost, da napadalec, ki ima zmožnost izvesti aktiven napad s posrednikom (tim. MITM napad), žrtev pretenta, da z zasebnim ključem svojega kvalificiranega digitalnega potrdila...

Slo-Tech - Da slovenski državni organi bistveno premalo, oziroma praktično nič, ne vlagajo v informacijsko varnost, vemo že dolgo časa. To priznavajo tudi strokovnjaki iz državne uprave sami.

Včasih se na dobronamerna opozorila organi (napol) odzovejo šele čez leta, včasih pa tistega, ki jih opozori na lastne napake kar ovadijo. Tako je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bo sledila kakšna večja katastrofa epskih razsežnosti.

In ta se je tokrat pripetila AJPESu. AJPES, ali Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ima namreč na nedavno prenovljeni spletni strani varnostno ranljivost z resnimi posledicami. Gre za ranljivost, kjer je s pomočjo SQL vrivanja iz zalednih podatkovnih baz mogoče pridobiti tudi tiste podatke, ki preko strani sicer niso dosegljivi. Kot kaže,...

Slo-Tech - Kot smo bili obveščeni, je naključni uporabnik interneta ugotovil, da je imel ponudnik dostopa do interneta Telemach, d.o.o. še do nedavnega napačno nastavljene e-poštne strežnike, tako da so bili podatki o tem, komu in kdaj njihovi uporabniki pošiljajo e-poštna sporočila, prosto dostopni prek interneta. Specifično, nekatere podporne strežnike, ki naj bi bili namenjeni samo njihovim zalednim sistemom, so imeli nastavljene tako, da so bili prosto - brez gesla, šifriranja ali drugih omejitev - dostopni vsakomur, ki bi vedel, kam pogledati.

Njihov strežnik za iskanje (uporabljali so elastic search) je bil tako prosto dosegljiv na naslovu http://31.15.*.*:9200/_all/_search. IP smo seveda...

Slo-Tech - Konec marca 2004 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilnem prometu (ZPlaP-B). Branje tega zakona je vse prej kot dolgočasno opravilo, kajti 20 člen določa, da so "podatki o transakcijskih računih javni in dostopni na spletni strani Banke Slovenije".

V skladu s 40. členom tega istega zakona se je to zgodilo tik pred volitvami, prvega oktobra 2004, kar pomeni, da si po novem s pomočjo iskalnika na spletnih straneh Banke Slovenije lahko ogledate številke transakcijskih računov svojih sosedov, ali pa tudi znanih politikov.

Poleg imena in priimka ter številke računa, je na spletni strani Banke Slovenije prikazan tudi kraj bivanja ter kje je račun odprt, zanimiva pa zna biti tudi "Evidenca o neporavnanih obveznostih".

Seveda pa je na voljo tudi evidenca transakcijskih računov pravnih oseb, kjer si lahko ogledate nekaj podrobnosti o transakcijskih računih političnih strank in podjetij, za razliko od podatkov za fizične osebe, pa si je te podatke mogoče...