Slo-Tech - ZDA lahko ob vstopu v državo že sedaj povprašajo po profilih na internetnih družabnih omrežjih ter tudi pregledajo Facebook in mobilne telefone, sedaj pa se zelo na glas pogovarjajo tudi o ukrepu obvezne izročitve gesel. Zamisel je pred Kongresom predstavil minister za državno varnost John Kelly in poudaril, da gre za enega izmed ukrepov za preverjanje beguncev in državljanov sedmerice muslimanskih držav, katerim so ZDA poizkusile prepovedati vstop, pa je sodišče ukrep začasno zadržalo. Kelly je dejal, da se bo Trumpova administracija zavzemala za ureditev, po kateri bi morali omenjeni državljani obvezno izročiti gesla za dostop do socialnih omrežij, sicer bi jim zavrnili vstop v ZDA. Trenutno naj ne bi imeli kaj dosti...

Slo-Tech - Malokatera odločitev povzroči tako silovit in enoten odziv tehnoloških velikanov, kot ga je zdaj že razvpit (in vmes zaustavljen) Trumpov predsedniški odlok, ki je za vsaj naslednjih 90 dni prepovedal vstop v ZDA državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav. Čeprav je sodišče v Seattlu začasno odpravilo odlok, se prava bitka šele začenja. Trenutno so bile proti vladi vložene štiri tožbe zaradi omenjenega odloka, najpomembnejši proces pa bo potekal v zvezni državi Washington.

Država Washington namreč izpodbija legalnost odloka, podobno kot počnejo še tri druge zvezne države. Včeraj pozno zvečer po našem času je 97 tehnoloških velikanov, med njimi Facebook, Microsoft, Apple, eBay, Twitter, Google, Github, Uber, na sodišče vložilo uradno pismo (amicus curiae),...

Slo-Tech - ZDA potnikov, ki vstopajo v državo, ne sprašujejo po podatkih o družbenih omrežjih kar tjavendan, temveč so nekaterim potnikom začeli temeljito pregledovati osebna omrežja in stike v pametnih telefonih. Medtem ko se prah, ki ga je dvignila prepoved vstopa beguncem in državljanom sedmih muslimanskih držav, sploh še ni polegel, novo zaskrbljenost vzbujajo kontrole profilov na Facebooku.

Članica ameriškega Združenja odvetnikov za imigracije Mana Yegani je prek Twitterja sporočila, da na meji imetnikom dovoljenja za stalno prebivanje (zelene karte) med drugim pregledujejo Facebook in sprašujejo po političnih prepričanjih. Gre za ljudi, ki jim Trumpov najnovejši odlok načeloma prepoveduje vstop v ZDA, a ga je sodišče delno...

The New York Times - V soboto je New York times objavil precej odmevno zgodbo o Applovi strategiji za izogibanje davkom, kjer so s prerazporeditvijo prihodkov v svojo hčerinsko družbo v Nevadi (za ameriške prihodke) oz. na Irskem (za tuje prihodke) prihranili vsaj 2.4 milijarde dolarjev samo lani. Hitro so se oglasili še drugi mediji s trditvami, da povsem isto že leta počne tudi Microsoft, ki je sicer prihranil nekoliko manj (4.3 milijarde, a v obdobju zadnjih 15 let), vendar bi ta denar zvezna država Washington še kako krvavo potrebovala za investicije v šolstvo in druge javne storitve. Splošno je problem precej endemičen v tehnološki industriji, ki v povprečju plačuje davek na prihodke pravnih oseb v višini ~10%, vsaj za tretjino manj od podobno situiranih...

Wired News - Kot smo že pisali, si Microsoft želi skleniti licenčno pogodbo z vsemi proizvajalci Android telefonov, tam v znesku med 5 in 15 dolarji na izdelano napravo. HTC, LG in Samsung so že podpisali, pogajajo ("tožijo") pa še Motorolo Mobility (MM), katere lastnik bo zdaj zdaj postal Google. Motoroli očitajo kršitve njihovih ključnih patentov, med temi za sinhronizacijo elektronske pošte, koledarja in adresarja, obveščanje aplikacij o spremembi jakosti signala in avtonomiji baterije ter podobno.

Spor trenutno poteka na dveh frontah, prvi pred sodišči v zvezni državi Washington, drugi pa pred ameriško mednarodno trgovsko komisijo (US ITC), ki velja za uveljavljeno vladno-sponzorirano arbitražo na področju prava konkurence in...

TorrentFreak - Še je novic s Torrentfreaka: Allan Gregory, floridski pravnik in specialist za pravo interneta, je objavil zanimiv prispevek o denarju za masovnimi p2p tožbami. Upoštevajoč zadnje neuspehe pred sodišči je namreč težko pričavati, da bi lahko še naprej ustvarjale dobiček.

Naziv "masovno tožarjenje" je nekoliko krivičen, saj pravzaprav ni nihče (individualno) tožen, ampak se s tožbo zgolj grozi in jo uporablja kot vzvod za dosego poravnave, kjer p2p uporabnik prizna krivdo, plača odškodnino in se zaveže "nikoli več" dotikati bittorrenta. Zato se za prakso vse bolj uveljavljata imeni speculative invoicing (špekulativno izdajanje računov) in...