Slo-Tech - Amazon je sporočil, da bo julija na Kitajskem ugasnil svojo spletno tržnico z aplikacijami, potem ko so že lani prenehali prodajati e-knjige za Kindla. Amazon Appstore, ki deluje od leta 2011, bo prenehala delovati 17. julija, kar predstavlja še en umik zahodnega tehnološkega velikana s kitajskega trga. Same aplikacije ni možno več naložiti že sedaj.

Uradnega razloga za umik Amazon ni navedel, a ugibati ni treba prav daleč. Čeprav je kitajski trg največji po številu uporabnikov, se tuja podjetja tam čedalje teže znajdejo. Kitajska povečuje nadzor in omejitve, tako z vidika zasebnosti in iznosa podatkov, kakor tudi zaradi ščitenja lastne konkurence, ki je ni malo in ne počiva. Amazon Appstore pa ni imel le kitajske konkurence, temveč tudi Googlovo in Applovo. Tudi na zahodu njegova tržnica zato ni nikoli predstavljala prave konkurence.

Amazon je na Kitajsko prispel leta 2004, ko je kupil trgovca Joyo.com, a nikoli ni dosegel priljubljenosti kakor na Zahodu. Zato so že leta 2019...

Technology Review - Po tem, ko so prejšnji mesec v ZDA proti lastniku popularne aplikacije TikTok, kitajskemu podjetju ByteDance, sprožili preiskavo zaradi suma grožnje nacionalni varnosti, je zdaj postalo še tarča tožb, ki trdijo, da Kitajcem prodaja zasebne podatke Američanov.

Na internetu, kjer čas teče hitreje, mladina zadnje leto uprizarja množičen prehod na video aplikacijo TikTok. Ta hip je drugi največkrat pretočeni app na svetu - za WhatsAppom - in torej pred YouTubom, SnapChatom ter Instagramom. Uspeh gre v mnogočem na račun polnjenja luknje, ki jo je za seboj pustil leta 2016 ugasnjeni Vine: tudi TikTok je osrediščen okrog kratkih (do 15-sekundnih) video posnetkov, na katere je mogoče s priloženimi orodji prilepiti glasbo, filtre in druge dodatke. Zadeva je pri najstnikih noro priljubljena in tiska instantne medijske zvezde kot po tekočem traku, kar je v zadnjem času privabilo še denar ... pa tudi pozornost zaskrbljene javnosti in regulatorjev.

Problem je v lastniku - pekinški firmi...

Slo-Tech - HMD, ki je lastnik blagovne znamke Nokia, je potrdil navedbe norveške strani NRK Beta, da telefoni Nokia 7 Plus pošiljajo podatke na kitajske strežnike. V podjetju so dejali, da je šlo za napako, ko so na telefone namestili programsko opremo, namenjeno za drugo državo.

Včeraj je namreč NRK Beta objavil, da številni telefoni Nokia 7 Plus pošiljajo osebne informacije na nek strežnik, ki se nahaja na Kitajskem. Šlo je za telefone, ki so se prodajali na Norveškem. Pošiljali so informacije o telefonu, koordinate GPS, številko kartice SIM in serijsko številko naprave, vse v nešifrirani obliki preko interneta. To se je dogajalo, ko je bil telefon vključen in nezaklenjen.

Strežnik se je nahajal na domeni vnet.cn, ki pripada CNNIC-u (China Internet Network...

Slo-Tech - Da so poceni pametni telefoni kitajskih korenin dvomljivega slovesa, ni nič novega. A vseeno nismo pričakovali, da so celo v takih, namenjeni zahodnemu tržišču, stranska vrata, ki na Kitajsko pošiljajo vsebino vseh sporočil, podatke o klicih, zgodovino uporabe aplikacij, številke IMSI in IMEI ter ostale podrobnosti o uporabniku. Kryptowire je pri preiskavi več kitajskih telefonov (npr. BLU R1 HD), ki jih v ZDA (in drugod) prodaja Amazon, odkril omenjena stranska vrata.

Gre za firmware podjetja Adups iz Šanghaja, ki je pisalo firmware in je stranska vrata na...

Slo-Tech - Microsoftu so na internet ušli glavni ključi, ki omogočajo poganjanje poljubne programske opreme, četudi zagon sistema ščiti Secure Boot. S tem je mogoče na nekatere doslej zaščitene naprave namestiti na primer Linux, po drugi strani pa se odpirajo možnost zlorab za pisce zlonamerne programske opreme. Microsoft se trudi s popravki, a težave v celoti ne more odpraviti, ne da bi zrušil združljivost z obstoječimi sistemi.

Secure Boot je funkcija UEFI-ja (naslednik BIOS-a), ki med zagonom preprečuje zaganjanje nepodpisane in nepreverjene programske opreme. Prvikrat smo ga dobili v Windows 8 in za delovanje zahteva računalnik z UEFI. Secure Boot odpravlja pomanjkljivost starega zagona v BIOS-u, kjer se je po sekvenci POST inicializirala strojna oprema, prebral in naložil firmware, nato pa je zaganjalnik (bootloader) začel zagon operacijskega sistema. Ta prva stopnja ni bila varovana, saj se nikjer...

Slo-Tech - Pretekli mesec je Južna Koreja po pritiskih iz ZDA odločila, da za del svojih telekomunikacij, ki prenašajo občutljiva in tajna sporočila, ne bodo uporabljali Huaweijeve opreme, ker podjetju ne zaupajo. ZDA so v preteklosti že večkrat minirale vse Hauweijeve poslovne priložnosti na Zahodu, med drugim trimilijardni Sprintov posel za nakup opreme za postavitev omrežja 4G, prevzem podjetja 3com ipd. Vse to zaradi tega, ker so v Washingtonu prepričani, da je Huawei povezan s kitajsko vlado, ki jo ZDA uradno obtožujejo vohunjenja in internetnih napadov. Resnica je - obratna.

Novi dokumenti, ki sta jih pridobila The New York Times in Spiegel, kažejo, da v resnici Američani počno vse tisto, kar očitajo Huaweiju. NSA je namreč leta 2010 po treh letih prizadevanj uspela pridobiti dostop do Huaweijevih prostorov na sedežu v Šendženu. Tam so pridobili...

Slo-Tech - Replicant je operacijski sistem za mobilne telefone, ki temelji na Androidu. A za razliko od Androida je ne vsebuje nobene lastniške kode. Skupina razvijalcev, ki razvija Replicant, je pred kratkim ugotovila, da jedro Androida, ki teče na telefonih Samsung Galaxy vsebuje stranska vrata, preko katerih je iz modema (basebanda) mogoče dostopati do vsebine mobilnega telefona oziroma uporabniških podatkov (seznam dokazano ranljivih telefonov in analiza zlonamerne kode). To bi lahko omogočilo dostop do podatkov na telefonu preko mobilnega omrežja.

Mobilni telefoni namreč vsebujejo več ločenih prosorjev. Najpomembnejši je tim. aplikacijski procesor (ang. general-purpose applications processor), na katerem tečejo operacijski sistem in uporabniške aplikacije, poleg njega pa mobilni telefoni vsebujejo še tim. radijski procesor (ang. baseband processor; zanj se uporabljata tudi izraza modem ali radio), na katerih pa teče realno-časovni (ang. real time OS; v mobilnih omrežjih je pri...

CNN - Prah po kitajskem velenapadu na zahodna podjetja konec lanskega leta se še zdaleč ni polegel. Podjetja intenzivno preiskujejo, kdo in kako je zakrivil vdore, Kitajci zanikajo vpletenost, Američani svarijo svoja podjetja. Aktivisti na področju zasebnosti pa svarijo nas.

Svetovni varnostni guru Bruce Schneier v prispevku za CNN pravi, da je kitajskim hekerjem nevede pomagala tudi ameriška vlada. Google je namreč v Gmail vgradil stranska vrata, da bi lahko izpolnjeval vladne náloge, in prav te so Kitajci izrabili. Schneier pojasnjuje, da podobne prakse udejanjajo tudi druge vlade, denimo švedska,...