Slo-Tech - Google in Facebook sta napovedala, da bosta sodelovala pri gradnji novega podmorskega podatkovnega kabla Apricot, ki bo leta 2024 povezal Japonsko, Singapur, Tajvan, Guam, Filipine in Indonezijo. Začetna kapaciteta kabla bo 190 Tb/s, ki jo lahko v prihodnosti z nadgradnjo še povečajo. Dolg bo 12.000 kilometrov. To ni prvi podmorski kabel, ki ga podjetji financirata skupaj, saj bo tudi Echo med Singapurjem in ZDA plod sodelovanja.

V zadnjih letih se je spremenil koncept financiranja podmorskih kablov, kjer klasične operaterje in ponudnike prenosa izrivajo Google, Facebook, Amazon in drugi ponudniki internetnih storitev. Google je prvič podmorski kabel sofinanciral leta 2010, ko je sodeloval pri Unityju, ki je povezal Los Angeles in Čikuro na Japonskem. To je bil eden prvih kablov, ki jih je naročil in plačal konzorcij, katerega del so bili tudi končni uporabniki (torej Google). Odtlej se praksa širi in leta 2019 je že več kot 60 odstotkov vseh kapacitet izkoriščalo nekaj ponudnikov...

Slo-Tech - Minili so časi, ko so bili podmorski komunikacijski kabli (sprva telegrafski in telefonski, kasneje še optični podatkovni) izključno v lasti operaterjev ali držav. Večji tehnološki giganti, kakršen je tudi Google, v zadnjih letih pospešeno polagajo lastne. Google ima že tri, sedaj pa bo dobil še četrtega.

Iz Mountain Viewa so sporočili, da bodo do leta 2022 položili novi kabel Grace Hopper (seveda poimenovan po slavni računalničarki), ki bo povezal New York z Veliko Britanijo in Španijo. V Veliki Britaniji bo kabel potekal do Cornwalla, v Španiji pa do Bilbaa. Gradilo ga bo podjetje SubCom, ki je zgradilo že dva Googlova kabla. Obstoječi Googlovi kabli povezujejo ZDA in Južno Ameriko (Curie), ZDA in Francijo (Dunant) ter Evropo in Afriko (Equiano). Poleg tega je Google član več konzorcijev, ki imajo v lasti še nekatere druge podmorske kable.

Novi kabel bo imel 16 parov optičnih vlaken, kar ni nič posebnega. Obljubljajo pa, da bo zaradi druge arhitekture imel boljšo zanesljivost....

Nature - V Avstraliji so raziskovalci presegli šest let star danski rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vodnikih, ki je dotlej znašal 43 Tb/s (predlanski dosežek je nekoliko drugačen). Po 76,6 kilometra dolgem optičnem kablu, ki je tekel med kampusoma univerz Monash in RMIT v Melbournu so podatek prenesli s hitrostjo 44,2 Tb/s, o čemer pišejo v Nature Communications. Za prenos so uporabili C-pas pri 1550 nm s spektralno učinkovitostjo 10,4 b s^-1 Hz^-1. Porabili so 4 THz pasovne širine, uporabljali pa so modulacijo 64 QAM.

Za prenos podatkov so uporabili obstoječ lasten optični kabel, ki je model za infrastrukturo, ki se v Avstraliji uporablja komercialno (National Broadband Network - NBN). Ključna novost pri tem rekordu je uporaba enega optičnega čipa (mikroglavnik, micro-comb), ki nadomešča potrebo po 80 različnih laserjih, ki bi jih potrebovali sicer. Tak vir svetlobe postaja popularen v zadnjem času. Leta 2005 so za odkritja na področju optičnih komunikacij, kar vključuje tudi...

Google - Minili so dnevi, ko so podmorske optične kable polagale države in veliki državni telekomunikacijski operaterji, ki so na tak način gradili hrbtenico svetovnega interneta. Sedaj to počno tudi podjetja, kot je Google. Letos aprila je začel delovati prvi podmorski kabel, ki je bil v celoti zasebno financiran. Dobrih 10.000 kilometrov dolga povezava teče od Los Angelesa ob tihomorski obali do Valparaísa v Čilu. To je resda prvi kabel, ki ga je v celoti financiral Google, ni pa prvi, v katerem je določen delež zasebnega kapitala.

Že od leta 2010 od Japonske do ZDA teče zasebni kabel, v katerega je investiral konzorcij zasebnih podjetij, tudi Google. Podobno velja za povezavo med Japonsko in Singapurjem od leta 2013 in povezavo med Tajvanom in ZDA od...

Slo-Tech - Med vzhodno obalo ZDA in Španijo so položili najzmogljivejši podmorski internetni kabel doslej, ki ima prepustnost kar 160 terabitov na sekundo. Približno 6600 kilometrov dolg kabel Marea, ki teče od Virgina Beach do Bilbaa, tehta 4650 ton in je v lasti podjetij Microsoft, Facebook ter Telxius. Gre za tehnološko najbolj dovršen podmorski kabel, ki predstavlja odgovor na čedalje večji internetni promet. V prihodnosti se bo ta še krepil, saj do leta 2025 pričakujejo, da se bo zaradi razmaha digitalnih vsebin povečal za osemkrat.

Kabel so izdelali v letu dni, redno obratovanje pa pričakujejo za prihodnje leto. Trenutno je po svetu položenih več kot 420 podmorskih internetnih kablov, ki predstavljajo hrbtenico modernega interneta in brez...

Slo-Tech - Microsoft in Facebook sta sporočila, da bosta avgusta začela graditi nov podmorski komunikacijski optični kabel, ki bo povezoval ZDA in Evropo. Marea, kot so povezavo poimenovali, bo potekal med Bilbaom v Španiji in mestom Virginia Beach v ameriški Virginiji. Projekt bo po predvidevanjih dokončan do oktobra 2017.

Kabel v skupni dolžini 6600 kilometrov bo imel osem optičnih vlaken in skupno prenosno zmogljivost 160 Tb/s, s čimer bo postal najzmogljivejša povezava med Severno Ameriko in Evropo. Z njim bo upravljalo podjetje Telxius, ki v Španiji skrbi za telekomunikacijsko infrastrukturo. Kot pojasnjujejo v Microsoftu, bodo s to povezavo zadostili naraščajoči potrebi uporabnikov po zanesljivih in hitrih povezavah in za oblačne in...

Slo-Tech - Začetek normalizacije odnosov med ZDA in Kubo je imel hitre posledice tudi na internetu. Komunistični otoček sredi Karibskega morja je danes uradno dobil Netflix, ki ga še vedno zaman čakamo v dobršnem delu Evrope in seveda tudi v Sloveniji. Netflix je trenutno dostopen v 78 državah ali teritorijih, nimajo pa ga niti Japonska, Avstralija in Nova Zelandija. S tem je postal Netflix eno izmed prvih podjetij, ki je izkoristilo otoplitev odnosov med Kubo in ZDA.

Netflix bo na Kubi stal osem dolarjev na mesec, kar je zelo pomembna podrobnost. Dostopen bo namreč le ljudem s povezavo do interneta (logično) in z možnostjo opravljanja mednarodnih plačil. Kuba ima namreč zapleten sistem dvojne...

Slo-Tech - Google je resno vzel svoje poslanstvo širjenja dostopa do interneta po celem svetu. Satelitski internet, internet z brezpilotnih letal in internet na balonih so ekstremne različice, medtem ko je gradnja optičnih povezav povsem tuzemski in tučasni cilj. Sem sodi tudi gradnja podmorskih kablov.

Google bo sodeloval z brazilskim Algar Telecomom, Angola Cables in urugvajskim Antelom pri gradnji novega podmorskega optičnega kabla med mestoma Santos in Fortaleza v Braziliji ter Boca...

Slo-Tech - Brazilija in Španija bosta julija začeli graditi nov podmorski kabel, ki bo povezal brazilsko Fortalezo s portugalsko obalo. Kabel bo povečal kapaciteto prenosnih povezav med Evropo in Latinsko Ameriko, neposredni povod za hitro odločitev za gradnjo pa je ameriško prisluškovanje vsemu prometu, ki teče prek ameriškega ozemlja.

Snowdnovo lansko razkritje je namreč precej pokvarilo načrte za gradnjo novega podmorskega kabla med Brazilijo in ZDA. Direktor brazilskega operaterja Telebras je namreč dejal, da gradnja te povezave ni več prioriteta, ampak da se bodo osredotočili na povezavo z Afriko prek Angole, z Evropo prek Portugalske in lokalne povezave med Fortalezo in São Paulom.

...

The New York Times - Ko pišemo o bližnjevzhodnih državah, navadno poročamo o novih načinih vlad za omejevanje dostopa do interneta in cenzure, zato je pravo olajšanje, da kdaj pišemo o novih internetnih povezavah in celo smelih načrtih o globalnih vozliščih. Za to pot se je odločil Irak, ki se po letih diktature počasi odpira svetu in semkaj sodi seveda tudi internetna povezljivost. Začeli so s položitvijo novega podmorskega kabla, piše The New York.

V okviru pol milijarde dolarjev vrednega sistema Gulf Bridge Network so podmorski kabel, ki svojo pot začne na Siciliji in preko Sueškega prekopa nadaljuje pot po Rdečem morju, ob Arabskem polotoku, čez Hormuško ožino in po Perzijskem zalivu, potegnili do Iraka v bližini Basre. Projekt je bil tehnično zelo zahteven, saj...

Slo-Tech - V začetku tega leta smo nekaj besed namenili visokofrekvenčnemu trgovanju (HFT), kakor se imenuje posebna vrsta algoritmičnega trgovanja, ki ga avtomatično izvajajo računalniki v milisekundnih časih. Pri tem trgovanju sta ključnega pomena hitrost in kakovost algoritma (v tem vrstnem redu). Ocenjujejo, da milisekunda zakasnitve letno velik hedge sklad stane okoli 100 milijonov dolarjev, zato poizkušajo investicijske banke in skladi pridobiti kolokacijo strežnikov čim bliže trgovalnim platformam.

Da gre z vsako milisekundo za velike denarja, priča tudi napoved položitve novega podmorskega podatkovnega kabla med Evropo in ZDA. Zadnji kabli so bili na tej trasi položeni ob koncu tisočletja, ko so jih financirala podjetja iz balončka...