Slo-Tech - Raziskovalci z ugledne bostonske univerze MIT so predstavili nov sistem za anonimizacijo internetnega prometa, ki so ga zaradi principa delovanja poimenovali Vuvuzela po južnoafriškem trobilu. Opravlja podobno funkcijo kot Tor, Hornet ali I2P, a na drugačen način. Spomnimo, da so prav na MIT-u poleti obelodanili ranljivosti v Toru, ki v nekaterih primerih omogočajo identifikacijo uporabnikov. Namesto na šifriranje se Vuvuzela zato bolj zanaša na utapljanje prometa v poplavi smeti.

Kot pojasnjuje vodja skupine Nickolai Zeldovich Tor računa na dejstvo, da ni globalnega policaja, ki bi nadzoroval vse ali večino povezav med vozlišči. A kot smo se naučili v zadnjih letih, to ni več res, saj NSA, GCHQ in podobne državne...

Ars Technica - Raziskovalci s švicarske fakultete ETH in University College London so razvili koncept, kako lahko podatke po internetu prenašamo še nekoliko varneje kot po omrežju Tor, hkrati pa tudi bistveno hitreje. Ena izmed glavnih slabosti Tora, ki ima dva milijona uporabnikov, je namreč prav njegova počasnost, medtem ko Hornet teoretično podpira do 93 Gb/s.

Nov koncept so poimenovali Hornet (High-speed Onion Routing at the NETwork) in predstavlja nadgradnjo Tora. Hornet uporablja dva različna protokola za pripravo paketkov - enega za vzpostavitev in začetek seje, drugega pa za prenos podatkov. V primerjavi s Torom zmanjšuje količino računske moči, ki jo vsako vozlišče potroši za posredovanje paketka, hkrati pa tudi količino informacij o seji, ki jih mora obdelati...

Tagesschau - Nemški časnik Tagesschau in NDR sta uspela pridobiti delce izvorne kode programa XKeyscore, ki ga ameriška agencija NSA uporablja za prestrezanje komunikacije po internetu. Medtem ko smo doslej črpali zgolj iz opisnih virov, je to prvi primer, ko je znana tudi izvorna koda. Ta kaže, da so za NSA sumljivi in s tem upravičene tarče prisluškovanja vsi, ki že zgolj berejo o anonimizacijskem omrežju Tor ali pa Linux Journal.

Kdo je priskrbel dokumente in izvorno kodo, ni znano, je pa verjetno, da to ni bil Edward Snowden. Koda kaže, da NSA ne prestreza le prometnih podatkov, kot so trdili, ampak izvajajo analizo vsebine komunikacij.

Eno izmed pravil v XKeyscoru v elektronskih sporočilih analizira pošiljateljev in prejemnikov naslov, če sta...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Karlstadu so v štirimesečni analizi odkrili 25 računalnikov, ki delujejo kot izhodna vozlišča (exit relay) v sistemu Tor (The Onion Router) in izvajajo MITM-napade. Poimenovali so jih pokvarjena čebula in analizirali, kaj počno (znanstveni članek).

Tor je omrežje za anonimizacijo prometa na internetu, a ni vse mogočen. Sestavlja ga več vozlišč (relays), ki si med seboj podajajo šifriran promet. Promet v Tor vstopi prek vstopnega vozlišča (entry node), s katerim se poveže uporabnik, potem pa si promet med seboj nekajkrat izmenjajo notranja vozlišča, s čimer se zakrije njegov vir. Na koncu se njegova pot po Toru konča pri izhodnem vozlišču, kjer se mora odšifrirati in poslati v nezaščiten internet do končnega cilja....

Washington Post - Da si NSA želi čim večji nadzor nad internetom in njegovimi uporabniki, ni nobena skrivnost. Zato je razumljivo, da gre NSA precej v nos omrežje Tor, ki je namenjeno prav anonimnosti pri brskanju. Pisali smo že, da je z zadostno mero potrpežljivosti v nekaj mesecih mogoče ugotoviti identiteto posameznega uporabnika. Sedaj pa najnovejša razkritja, ki sta jih objavila Guardian in Washington Post, dokazujejo organizirane metode in projekte, ki jih NSA uporablja za deanonimizacijo uporabnikov Tora.

NSA se skupaj z britanskim partnerjem GCHQ trudi na različne načine. Takoj na začetku povejmo, da same arhitekture Tora niso zlomili in ta ostaja varna. Problem pa je, da je anonimnost odvisna od mnogih drugih dejavnikov, ki lahko delujejo NSA v prid.

Razmišljali so o...

Slo-Tech - Da je nerazumevanje delovanja in namena zaščitnih tehnologij lahko usodno, je pred kratkim dokazal švedski strokovnjak za računalniško varnost Dan Egerstad, ki je na različnih koncih sveta postavil štiri izhodne Tor točke in na njih prestrezal promet. Prestregel je tudi gesla nekaterih občutljivih ustanov, med drugim iranske, indijske, japonske, ruske in kazahstanske ambasade, britanskega in zunanjega ministra, nekaterih političnih strank, itd. Izkazalo se je, da uslužbenci teh ustanov pogosto uporabljajo povsem neustrezna gesla (recimo uslužbenci indijske ambasade "1234", uslužbenci mongolske ambasade "temp", itd.)

Namen "raziskave" je bil dokazati kaj lahko (in verjetno) počnejo tajne službe, saj med drugim Tor izhodne vzdržujejo sumljivi neznani posamezniki oz. organizacije. V Washingtonu je tako ista oseba oz. organizacija v Tor omrežje vključila več strežnikov s 5-10 TB podatkov mesečnega prometa, Tor točke vzdržujejo organizacije povezane z Rusko in Kitajsko vlado, itd..

...